MLADIČI
Skrb za bodočo pasjo mamo
Čustveno stanje breje psice vpliva na razvoj mladičev.
Odpri galerijo
O tem, na kaj vse moramo paziti in kaj upoštevati, ko se odločamo za pasjega mladiča, je na voljo veliko informacij. Med najpomembnejšimi je vsekakor opozorilo, da psa ne kupujemo pri preprodajalcih in brezvestnih vzrediteljih, ki se z vzrejo ukvarjajo zgolj iz koristoljubja. Ker je pri njihovem poslu edino vodilo lahek zaslužek, so zdravstveno stanje ter genetske in vedenjske lastnosti živali za razplod, ki so pogosto tudi v tesnem sorodstvu, največkrat zelo vprašljive.
Znano je, da imajo mladiči iz take množične vzreje večkrat hude zdravstvene in vedenjske težave. Vzroki pa niso zgolj v tem, da so v ključnem obdobju odraščanja prikrajšani za ustrezno zdravstveno nego, stimulativno okolje in primerno socializacijo, ki bi jim pomagala brez težav zaživeti v človekovem okolju. Na osebnostni razvoj psov namreč močno vplivajo tudi razmere, v katerih živijo breje samice pred kotitvijo.
V takih množičnih tovarnah mladiče kot po tekočem traku rojevajo izčrpane in v vseh pogledih zanemarjene psice, ki vse življenje živijo v tesnih in umazanih kletkah, obdane s številnimi drugimi psi, izpostavljene hrupu ter brez tesnega in pristnega stika z ljudmi.
Nenehen stres, ki ga doživljajo, vpliva na njihovo telesno in čustveno počutje, pogosta posledica so tudi različna nenormalna vedenja.
Ob močnem ali dolgotrajnem stresu breja psica v svoj krvni obtok izloča stresne hormone. Če je njihova koncentracija dlje visoka, lahko ti preidejo v krvni obtok zarodkov, saj začno pronicati skozi zaščito, ki jo mladičkom daje placenta. Zato se že pred rojstvom telesa takih mladičkov začno razvijati precej drugače kot telesa mladičev, katerih matere so med brejostjo večino časa sproščene in zadovoljne.
Vse več znanstvenih študij opozarja, da kroničen ali močan akutni stres psice med brejostjo vpliva na rast mladičev, ki se zato lahko skotijo manjši. Povzročiti utegne dolgotrajne spremembe v možganski strukturi razvijajočih se zarodkov, ki so zato lahko pozneje nagnjeni k plašnosti, zaradi okrnjene sposobnosti prilagajanja na vsakodnevne izzive v življenju pa tudi sami pogosteje in hitreje doživljajo stres.
Pri njih je večja verjetnost, da bodo zaostajali v motoričnem razvoju in da bodo imeli zmanjšano sposobnost učenja, odkloni pa se utegnejo pokazati tudi v socialnih interakcijah – pri igri, spolnem, materinskem ali raziskovalnem vedenju.
*Karmen Zahariaš, Šola za družinske pse PRIDEN.SI, telefon: 041-679-578.
Vse to ima lahko hude posledice za potomstvo. Tudi če mladička, ki prihaja iz takšnih razmer, kupimo iz usmiljenja in ne morda zaradi nizke cene, se moramo zavedati, da s tem le podpiramo in spodbujamo njihovo neodgovorno početje.
Množična vzreja
Znano je, da imajo mladiči iz take množične vzreje večkrat hude zdravstvene in vedenjske težave. Vzroki pa niso zgolj v tem, da so v ključnem obdobju odraščanja prikrajšani za ustrezno zdravstveno nego, stimulativno okolje in primerno socializacijo, ki bi jim pomagala brez težav zaživeti v človekovem okolju. Na osebnostni razvoj psov namreč močno vplivajo tudi razmere, v katerih živijo breje samice pred kotitvijo.
Zanemarjene psice
V takih množičnih tovarnah mladiče kot po tekočem traku rojevajo izčrpane in v vseh pogledih zanemarjene psice, ki vse življenje živijo v tesnih in umazanih kletkah, obdane s številnimi drugimi psi, izpostavljene hrupu ter brez tesnega in pristnega stika z ljudmi.
Mladiči iz množične vzreje imajo večkrat hude zdravstvene in vedenjske težave.
1
Psa ne kupujemo pri preprodajalcih in brezvestnih vzrediteljih, ki se z vzrejo ukvarjajo zgolj iz koristoljubja.
2
Na osebnostni razvoj močno vplivajo tudi razmere, v katerih živijo breje samice pred kotitvijo.
3
Ob močnem ali dolgotrajnem stresu breja psica v krvni obtok izloča stresne hormone, ki lahko preidejo v krvni obtok zarodkov.
1
Psa ne kupujemo pri preprodajalcih in brezvestnih vzrediteljih, ki se z vzrejo ukvarjajo zgolj iz koristoljubja.
2
Na osebnostni razvoj močno vplivajo tudi razmere, v katerih živijo breje samice pred kotitvijo.
3
Ob močnem ali dolgotrajnem stresu breja psica v krvni obtok izloča stresne hormone, ki lahko preidejo v krvni obtok zarodkov.
Nenehen stres, ki ga doživljajo, vpliva na njihovo telesno in čustveno počutje, pogosta posledica so tudi različna nenormalna vedenja.
Stresni hormoni
Ob močnem ali dolgotrajnem stresu breja psica v svoj krvni obtok izloča stresne hormone. Če je njihova koncentracija dlje visoka, lahko ti preidejo v krvni obtok zarodkov, saj začno pronicati skozi zaščito, ki jo mladičkom daje placenta. Zato se že pred rojstvom telesa takih mladičkov začno razvijati precej drugače kot telesa mladičev, katerih matere so med brejostjo večino časa sproščene in zadovoljne.
Številne težave
Vse več znanstvenih študij opozarja, da kroničen ali močan akutni stres psice med brejostjo vpliva na rast mladičev, ki se zato lahko skotijo manjši. Povzročiti utegne dolgotrajne spremembe v možganski strukturi razvijajočih se zarodkov, ki so zato lahko pozneje nagnjeni k plašnosti, zaradi okrnjene sposobnosti prilagajanja na vsakodnevne izzive v življenju pa tudi sami pogosteje in hitreje doživljajo stres.
Njene čustvene potrebe
Povsem drugače pa je, če skrbniki, še zlasti v času brejosti, psički omogočijo sproščeno in čim manj stresno življenje. Dobra umska kondicija in čustveno ravnovesje ji bosta pomagala, da bo lahko postala dobra mati telesno, umsko in vedenjsko zdravim mladičkom.
Za blaginjo mladičev je ključnega pomena, da poleg telesnih potreb vzreditelji skrbijo tudi za čustvene potrebe bodoče matere. Koristno je, če poskusijo z brejo psičko še bolj utrditi medsebojen odnos, saj tako krepijo tudi njeno zaupanje in občutek varnosti. Važno je, da ima že med brejostjo na voljo miren in umaknjen prostor za počitek, kjer bo lahko tudi skotila mladičke. Prav je, da ji poleg primerne prehrane in rednih sprehodov skrbniki omogočajo še aktivnosti, ki jo veselijo in jo hkrati umsko stimulirajo, na primer sledenje, raziskovanje ali iskanje, seveda pa morajo intenzivnost prilagajati njenemu stanju. Izogibajo naj se dejavnosti, kjer se psička lahko preveč utrudi ali poškoduje, priporočljivo pa je zmerno ponavljanje vaj poslušnosti in učenje varnih trikcev.
Povsem drugače pa je, če skrbniki, še zlasti v času brejosti, psički omogočijo sproščeno in čim manj stresno življenje. Dobra umska kondicija in čustveno ravnovesje ji bosta pomagala, da bo lahko postala dobra mati telesno, umsko in vedenjsko zdravim mladičkom.
Za blaginjo mladičev je ključnega pomena, da poleg telesnih potreb vzreditelji skrbijo tudi za čustvene potrebe bodoče matere. Koristno je, če poskusijo z brejo psičko še bolj utrditi medsebojen odnos, saj tako krepijo tudi njeno zaupanje in občutek varnosti. Važno je, da ima že med brejostjo na voljo miren in umaknjen prostor za počitek, kjer bo lahko tudi skotila mladičke. Prav je, da ji poleg primerne prehrane in rednih sprehodov skrbniki omogočajo še aktivnosti, ki jo veselijo in jo hkrati umsko stimulirajo, na primer sledenje, raziskovanje ali iskanje, seveda pa morajo intenzivnost prilagajati njenemu stanju. Izogibajo naj se dejavnosti, kjer se psička lahko preveč utrudi ali poškoduje, priporočljivo pa je zmerno ponavljanje vaj poslušnosti in učenje varnih trikcev.
Pri njih je večja verjetnost, da bodo zaostajali v motoričnem razvoju in da bodo imeli zmanjšano sposobnost učenja, odkloni pa se utegnejo pokazati tudi v socialnih interakcijah – pri igri, spolnem, materinskem ali raziskovalnem vedenju.
*Karmen Zahariaš, Šola za družinske pse PRIDEN.SI, telefon: 041-679-578.