VRT
Skrb za vrtičke, trenutno glavno opravilo pletje
Vrtički so kočno polni sadik, za katere je zdaj treba dobro skrbeti, predvsem odstranjevati plevel; priporočljivo je, da si omislimo zastirko.
Odpri galerijo
Preprečimo rast plevela. FOTO: Mementoimage/Getty Images
Čeprav nam jo je letos vreme nekoliko zagodlo in so se tudi po 15. maju nadaljevale hladne temperature, pa so se te dni tla le ogrela na dobrih 10 stopinj Celzija in večina sadik je končno lahko romala na prosto. V manjši prednosti so bili morda lastniki visokih gred na prisojnih straneh in tisti, ki so si gredice postavili ob južno stran hiše tik ob zunanji zid, saj se prst v teh primerih hitreje segreje. Bolj previdni, ki so čakali na toplejše in bolj sončno vreme, imajo še v začetku junija čas na prosto posaditi kumare, papriko, buče, lubenice in melone, zdaj je tudi čas, da na gredice posejemo brokoli in cvetačo, ki ju bomo pobirali pozno jeseni, pa tudi endivijo in radič.
Sicer pa bo junija na vrtu največ dela z odstranjevanjem plevela, še posebno če se bo vreme v naslednjih dneh močno otoplilo. Višje temperature in več svetlobe v kombinaciji z dodobra namočeno zemljo namreč ne delujejo ugodno le na vrtnine, ampak tudi na plevel. Še posebno skrbimo, da ga redno odstranjujemo okrog sadik, ki so še nizke, ter z gredic, kamor smo posejali solato in druge vrtnine. Ne želimo namreč, da jih povsem preraste plevel ter jim iz zemlje počrpa vse hranljive snovi. Plevelu lahko onemogočimo rast s pogostim okopavanjem vrtička ali s pomočjo zastirke, ki jo položimo okrog sadik, žal pa si z njo ne bomo mogli pomagati na gredicah, ki smo jih posuli s semeni.
Zastirka bo rastlinam v veliko pomoč tudi v prihajajočih vročih poletnih mesecih, saj bo preprečila, da bi voda prehitro izhlapela iz tal, posledično bo treba vrtnine manj zalivati. Da bi imel plevel manj prostora za rast, skrbimo tudi tako, da gredice ali njenega dela nikoli ne pustimo praznega. Ko določeno vrtnino poberemo, na njeno mesto takoj zasadimo kaj drugega. Vedno se v tem primeru obnesejo solata, špinača in blitva, tudi sadike dišavnic, kot je bazilika. Ta je primerna zato, ker pri nas ne prezimi, če bi na gredice nasadili dišavnice trajnice, pa bomo imeli naslednjo sezono težave s prostorom, saj se rade zelo hitro razrastejo.
Pri novih zasaditvah je treba seveda upoštevati dobre in slabe sosede. Baziliko, špinačo in solato brez težav posadimo med paradižnik, špinača se dobro razume tudi s kumarami, krompirjem, zeljem, visokim fižolom, redkvico, čebulo, česnom, baziliko in jagodami, nikakor pa je ne sejemo ali sadimo v bližino blitve, saj obe zelenjadnici potrebujeta enaka hranila in si jih bosta ves čas odžirali, poleg tega so njune korenine na približno enaki globini in se bosta morali boriti tudi za prostor.
Junija bo v višave pognal paradižnik, zato ga je treba redno okopavati in odstranjevati zalistke, ki bi sicer rastlini odžirali hranila, potrebna za rast in razvoj plodov. Stebla je treba redno privezovati na oporo, prvi trak kmalu ne bo več dovolj in rastlina se bo začela povešati, kar je lahko ob močnejšem vetru zanjo usodno. V bližino paradižnika poleg bazilike posadimo še kapucinke, ognjič in meto – ti bodo odganjali škodljivce in preprečevali nekatere bolezni, ki rade napadejo paradižnik.
Junija je še čas, da na prosto posadimo kumare, buče, melone in lubenice. FOTO: Guliver/getty Images
Sicer pa bo junija na vrtu največ dela z odstranjevanjem plevela, še posebno če se bo vreme v naslednjih dneh močno otoplilo. Višje temperature in več svetlobe v kombinaciji z dodobra namočeno zemljo namreč ne delujejo ugodno le na vrtnine, ampak tudi na plevel. Še posebno skrbimo, da ga redno odstranjujemo okrog sadik, ki so še nizke, ter z gredic, kamor smo posejali solato in druge vrtnine. Ne želimo namreč, da jih povsem preraste plevel ter jim iz zemlje počrpa vse hranljive snovi. Plevelu lahko onemogočimo rast s pogostim okopavanjem vrtička ali s pomočjo zastirke, ki jo položimo okrog sadik, žal pa si z njo ne bomo mogli pomagati na gredicah, ki smo jih posuli s semeni.
Zastirka bo rastlinam v veliko pomoč v prihajajočih vročih poletnih mesecih, saj bo preprečila, da bi voda prehitro izhlapela iz tal.
Zastirka bo rastlinam v veliko pomoč tudi v prihajajočih vročih poletnih mesecih, saj bo preprečila, da bi voda prehitro izhlapela iz tal, posledično bo treba vrtnine manj zalivati. Da bi imel plevel manj prostora za rast, skrbimo tudi tako, da gredice ali njenega dela nikoli ne pustimo praznega. Ko določeno vrtnino poberemo, na njeno mesto takoj zasadimo kaj drugega. Vedno se v tem primeru obnesejo solata, špinača in blitva, tudi sadike dišavnic, kot je bazilika. Ta je primerna zato, ker pri nas ne prezimi, če bi na gredice nasadili dišavnice trajnice, pa bomo imeli naslednjo sezono težave s prostorom, saj se rade zelo hitro razrastejo.
Pri novih zasaditvah je treba seveda upoštevati dobre in slabe sosede. Baziliko, špinačo in solato brez težav posadimo med paradižnik, špinača se dobro razume tudi s kumarami, krompirjem, zeljem, visokim fižolom, redkvico, čebulo, česnom, baziliko in jagodami, nikakor pa je ne sejemo ali sadimo v bližino blitve, saj obe zelenjadnici potrebujeta enaka hranila in si jih bosta ves čas odžirali, poleg tega so njune korenine na približno enaki globini in se bosta morali boriti tudi za prostor.
Poskrbimo, da na gredicah ni praznega prostora. Ko vrtnino poberemo, takoj zasadimo kaj drugega.
Junija bo v višave pognal paradižnik, zato ga je treba redno okopavati in odstranjevati zalistke, ki bi sicer rastlini odžirali hranila, potrebna za rast in razvoj plodov. Stebla je treba redno privezovati na oporo, prvi trak kmalu ne bo več dovolj in rastlina se bo začela povešati, kar je lahko ob močnejšem vetru zanjo usodno. V bližino paradižnika poleg bazilike posadimo še kapucinke, ognjič in meto – ti bodo odganjali škodljivce in preprečevali nekatere bolezni, ki rade napadejo paradižnik.
