CERKLJANSKO HRIBOVJE
Skriti, osamljeni svet Slovenije
Porezen s 1630 metri prevladuje nad Cerkljanskim hribovjem.
Odpri galerijo
Z vrha je lep razgled na Julijske Alpe na severni strani in morje daleč na jugu. Pa na širne gozdove Škofjeloškega hribovja.
Škofjeloško in Cerkljansko hribovje sta nenavaden svet. To je naravna vez med Alpami in Dinarskim gorstvom pa tudi razvodnica med Jadranskim in Črnomorskim povodjem. Začne se takoj zahodno od Škofje Loke in konča šele ob reki Soči.
Vsepovsod je polno strmo vzpenjajočih se vrhov, med njimi globoko vrezane doline, po katerih teko hudourniške reke. Večjih naselij skorajda ni, so pa številni zaselki in med širnimi gozdovi samotne kmetije. Iz širnih gozdov gledajo številni vrhovi. Eden najlepših pa je Porezen.
Precej oddaljen je od naselij, največji kraj v bližini je Cerkno, globoko pod njegovimi pobočji. Ima 1630 metrov višine in z njo prevladuje nad celotno okolico. Nanj se lahko povzpnemo iz več smeri. Iz Cerknega potrebujemo tri ure in pol, iz Podbrda štiri, iz Davče dve uri. Še najugodnejša pa je pot iz Petrovega Brda. Gre za naravni prehod iz doline Selške Sore v dolino Bače. Na sedlu so ostanki nekdanje meje še lepo vidni.
Na sedlu zavijemo proti jugu in se mimo samotnih kmetij zložno dvignemo po samotni cesti še za kakih 200 višinskih metrov. Pri Rovtarjevih se pot odcepi v gozd in od tu je do vrha še dve uri. Pot nas vodi prav po nekdanji meji; po tem ozemlju so Italijani zgradili Alpski zid, v neposredni bližini pa Jugoslovani Rupnikovo linijo.
Severna in vzhodna pobočja so pokrita z gostim gozdom, medtem ko so južna in zahodna travnata. Naša severna pot nekaj sto metrov pod vrhom stopi iz gozda in pred nami se pokaže piramidasti vrh Porezna s planinsko kočo nekaj minut hoje nižje. Planinska koča je velika, gre za nekdanjo italijansko vojašnico, ki se je ohranila skoraj nespremenjena.
Tik pred koncem druge svetovne vojne, marca 1945, se je tu zgodila prava tragedija. Po spletu nesrečnih okoliščin se je pred nemško ofenzivo na vrhu Porezna zbrala celotna Kosovelova brigada. Nemška vojska je vrh zavzela, večjemu številu partizanov se je uspelo izviti iz obroča, 147 pa so jih Nemci zajeli, od katerih so jih 106 usmrtili, nekaj so jih odpeljali v ujetništvo, redkim pa se je čudežno uspelo rešiti. Na vrhu Porezna na tragedijo spominja spomenik Toneta Svetine, ki je v njegovem slogu zgrajen iz ostankov starega orožja.
Italijanska vojašnica je postala planinska koča.
Vsepovsod je polno strmo vzpenjajočih se vrhov, med njimi globoko vrezane doline, po katerih teko hudourniške reke. Večjih naselij skorajda ni, so pa številni zaselki in med širnimi gozdovi samotne kmetije. Iz širnih gozdov gledajo številni vrhovi. Eden najlepših pa je Porezen.
Precej oddaljen je od naselij, največji kraj v bližini je Cerkno, globoko pod njegovimi pobočji. Ima 1630 metrov višine in z njo prevladuje nad celotno okolico. Nanj se lahko povzpnemo iz več smeri. Iz Cerknega potrebujemo tri ure in pol, iz Podbrda štiri, iz Davče dve uri. Še najugodnejša pa je pot iz Petrovega Brda. Gre za naravni prehod iz doline Selške Sore v dolino Bače. Na sedlu so ostanki nekdanje meje še lepo vidni.
Triglav s Porezna
Na sedlu zavijemo proti jugu in se mimo samotnih kmetij zložno dvignemo po samotni cesti še za kakih 200 višinskih metrov. Pri Rovtarjevih se pot odcepi v gozd in od tu je do vrha še dve uri. Pot nas vodi prav po nekdanji meji; po tem ozemlju so Italijani zgradili Alpski zid, v neposredni bližini pa Jugoslovani Rupnikovo linijo.
Severna in vzhodna pobočja so pokrita z gostim gozdom, medtem ko so južna in zahodna travnata. Naša severna pot nekaj sto metrov pod vrhom stopi iz gozda in pred nami se pokaže piramidasti vrh Porezna s planinsko kočo nekaj minut hoje nižje. Planinska koča je velika, gre za nekdanjo italijansko vojašnico, ki se je ohranila skoraj nespremenjena.
Tik pred koncem druge svetovne vojne se je tu zgodila prava tragedija.
Tik pred koncem druge svetovne vojne, marca 1945, se je tu zgodila prava tragedija. Po spletu nesrečnih okoliščin se je pred nemško ofenzivo na vrhu Porezna zbrala celotna Kosovelova brigada. Nemška vojska je vrh zavzela, večjemu številu partizanov se je uspelo izviti iz obroča, 147 pa so jih Nemci zajeli, od katerih so jih 106 usmrtili, nekaj so jih odpeljali v ujetništvo, redkim pa se je čudežno uspelo rešiti. Na vrhu Porezna na tragedijo spominja spomenik Toneta Svetine, ki je v njegovem slogu zgrajen iz ostankov starega orožja.
