KOČEVSKO

Skrivnostna zdravilna pokrajina

Dežela ob Kolpi, zlasti ozek pas ravnice med levim bregom njenega zgornjega toka in strmimi stenami, ki obrobljajo Kočevsko, je zelo poseben svet.
Fotografija: Litopunkturno znamenje potrjuje tudi izjemnost lege cerkve sv. Ane in Joahima.
Odpri galerijo
Litopunkturno znamenje potrjuje tudi izjemnost lege cerkve sv. Ane in Joahima.

Posebnost tega skrivnostnega zelenega sveta je vtkana v številne bajke in legende. In vklesana v kozmograme, ki v 28 litopunkturnih kamnih predstavljajo simbolno govorico narave in s svojo obliko utripajo v resonanci z izvornim potencialom kraja. Ti označevalci so razpostavljeni v mreži, ki jo je s projektom Svet Kolpe na obeh straneh reke s sodelavci razprostrl Unescov umetnik za mir Marko Pogačnik. V Zgornjekolpski dolini od izvira Kolpe do Bele krajine je sicer raziskanih in označenih 40 energijskih in duhovnih centrov.
Ljuba Južnič, raziskovalka razsežnosti zavesti zemlje, prostora in človeka FOTOGRAFIJE: Iztok Ilich
Ljuba Južnič, raziskovalka razsežnosti zavesti zemlje, prostora in človeka FOTOGRAFIJE: Iztok Ilich

Za neposvečene neslišno govorico pokončnih kamnov s kozmogrami je dano zaznati in razbirati le redkim. Mednje spada inženirka agronomije, pobudnica koncepta poglobljenega turizma v Fari pri Kostelu, Ljuba Južnič, ki je projekt zdravilne pokrajine Svet Kolpe tudi soustvarjala. Potep z njo skozi prostore tega posebnega sveta je bil posebno doživetje.
Prvi cilj je bil grad Kostel iz 13. stoletja, ena ključnih srednjeveških utrdb za obrambo pred Turki. Danes lahko v njem vidimo, opozori vodnica, spomenik kulturne dediščine pa tudi strateško najmogočnejši center vitalno-energijskega sistema Sveta Kolpe.
Tudi slap Nežica ima svojo zgodbo.
Tudi slap Nežica ima svojo zgodbo.

Obiskovalec si lahko ogleda njegovo notranjost in razstavljene zbirke, lahko pa se zagrize v strmino – mimo slikovite gotske cerkvice sv. Treh kraljev (mimogrede, v njej se je poročila moja vodnica) –, tudi zato, da bi sodeloval v zabavni in poučni priljubljeni igri pobeg z gradu. Ta novotarija je sprva razburila nekatere domačine, saj v dneh, ko je bila na sporedu, ni bil možen običajen ogled trdnjave, a so se razvneti duhovi sčasoma pomirili.

Druga možnost je bolj senzibilen pristop, pri katerem obiskovalec, po besedah vodnice, »začuti tudi drugačno dimenzijo prostora ob Kolpi. Sprehod po zmajevem hrbtu do krone na vrhu glave, kjer 406 m visoko stoji grad, je pot, ki razgiba telo in zapolni glavo z informacijami, ter hkrati potovanje skozi svetišča ob reki Kolpi, ki z duhovno povezavo ustvarjajo mogočnost grajskega prostora.«


Ljuba Južnič med postankom pod slikovito cerkvijo sv. Ane in Joahima, pod katero je v gozdu pokopališče, ob cesti pa kamen s kozmogramom, prizna, da je vsako vodenje po zdravilni pokrajini ob Kolpi, tako kot so različni gostje, tudi zanjo vedno nova pustolovščina. Ob raziskovanju naravnih svetišč se sprašuje, »kako ustvariti prostor, da obiskovalec ne bo le mimoidoči, ki bo le gledal in nič videl. Kako bo v naravi uporabil svoja čutila, od vonja, sluha in notranje intuicije, ki ga bo tudi duhovno obogatila. Kajti notranje pokrajine našega bitja so odsevi zunanjega okolja. Opazovanje in odprto doživljanje za telo, dušo in duha zdravilne pokrajine Sveta Kolpe doseže vse ravni čutenja in občutenja. Pri tem moramo biti sproščeni, odprti, radovedni … Vodnik nas le malce usmeri, podpre in pripelje na pravo mesto.«
Kozmogram pri Lobiču ob Kolpi
Kozmogram pri Lobiču ob Kolpi

Sprehod skozi Nežičine lase ob slapu ponudi čisto drugačno doživetje. »S pozornostjo na vsa srečanja v notranjosti te prostor vabi z nešteto možnostmi; lahko okusiš naravno pitno tekočo vodo in opazuješ njeno delovanje v tvoji notranjosti. Ob tem pozornost usmeriš na šum vode, ki polni vse celice obstoja v tistem trenutku. Ob vsakem svojem varnem koraku čutiš trdnost podpore tal, zemlje in hkrati voda ustvarja mehko pretočnost v strukturi telesa ...«


Za naslednji obisk je Ljuba Južnič predlagala enostavno vajo, s katero se lahko začutiš in povežeš s svojim izvorom. »S hrbtom se nasloniš na kamen. Globoko vdihneš. Postojiš in opazuješ. Za kakršno koli sporočilo ali zaznavo se na koncu zahvali prostoru, zapiši ali s prijatelji podeli izkušnjo. Podobnosti zaznav doživetij vsakega posameznika, ko se povezujemo z univerzalno resnico, so navdušujoče …« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije