KORUZA
Sladka opora za fižol
Sladko koruzo zlahka gojimo na domačem vrtu; potrebuje dobro odcedna tla, veliko vode in sonca, ker je visoka, pa jo uporabimo za senco drugim rastlinam.
Odpri galerijo
Tri sestre, koruza, fižol in buča FOTO: Guliver/Getty Images
Koruza se v svetu prideluje predvsem kot krmna rastlina, priljubljena pa je tudi v kulinariki. Zlasti poleti, ko so zrna na storžih še mlečna in ravno prav mehka, jih nabiramo za pečenje ali kuhanje. Sicer pa lahko sladko koruzo vse leto kupimo v trgovini, bodisi zamrznjeno bodisi konzervirano.
Koruzo lahko vzgojimo tudi na domačem vrtu, za uporabo v kuhinji so na voljo posebne sorte, ne tiste, ki jih kmetje sejejo na njivah. Imenujemo jo sladka koruza, kar je čisto upravičeno, saj ima zrnje res prijetno sladkast okus. Ker ima dokaj kratko rastno dobo, od setve do zrelih plodov mine od 70 do 110 dni, odvisno od sorte, jo lahko sejemo še pozno v poletje, vse do konca julija. Prve setve opravimo že konec aprila ali maja, pozneje pa sejemo intervalno na nekaj tednov, da bomo imeli vedno svežo. Pobiramo jo od avgusta do oktobra, zime na vrtu ne bo preživela, je namreč enoletna rastlina.
Sladka koruza zraste od enega do dveh metrov visoko, za uspešen razvoj potrebuje sonce, dovolj vlage in dobro odcedna, peščeno-ilovnata tla, ki so bogata s hranili. Uspevala bo že pri temperaturi pod 20 stopinj, zlahka pa prenaša tudi vročino, vse do 35 stopinj. Res pa je, da potrebuje vlago, zato jo je treba redno zalivati, zlasti v času cvetenja in vse dokler ne dozori.
Sladko koruzo običajno sadimo skupaj z visokim fižolom, s katerim veljata za dobra soseda, ki ugodno vplivata drug na drugega. Fižol koruzo oskrbuje z dušikom, ona pa njemu daje oporo pri rasti. V simbiozo vključimo še bučke oziroma buče, katerih listi ščitijo druge rastline pred soncem in varujejo zemljo pred izsušitvijo. Stari vrtnarji jih imenujejo tri sestre, saj se tako dobro razumejo.
Sladko koruzo je treba pobrati pravočasno, če naj ima pravi okus. Kot smo rekli, dozori že v dobrih dveh mesecih, najboljša je, ko doseže mlečno zrelost. Ko opazimo, da laski pri vrhu storža porjavijo, previdno razmaknemo liste in odstranimo nekaj zrn. Stisnemo jih, in če ven priteče mlečno bel sok, je primerna za uživanje. Nabrana zrna porabimo najpozneje v dveh dneh, saj hitro izgubljajo sladkobo.
Tri sestre, koruza, fižol in buča FOTO: Guliver/Getty Images
Koruzo lahko vzgojimo tudi na domačem vrtu, za uporabo v kuhinji so na voljo posebne sorte, ne tiste, ki jih kmetje sejejo na njivah. Imenujemo jo sladka koruza, kar je čisto upravičeno, saj ima zrnje res prijetno sladkast okus. Ker ima dokaj kratko rastno dobo, od setve do zrelih plodov mine od 70 do 110 dni, odvisno od sorte, jo lahko sejemo še pozno v poletje, vse do konca julija. Prve setve opravimo že konec aprila ali maja, pozneje pa sejemo intervalno na nekaj tednov, da bomo imeli vedno svežo. Pobiramo jo od avgusta do oktobra, zime na vrtu ne bo preživela, je namreč enoletna rastlina.
Sejemo jo lahko do konca julija, pa jo bomo pobrali še pred zimo.
Sladka koruza zraste od enega do dveh metrov visoko, za uspešen razvoj potrebuje sonce, dovolj vlage in dobro odcedna, peščeno-ilovnata tla, ki so bogata s hranili. Uspevala bo že pri temperaturi pod 20 stopinj, zlahka pa prenaša tudi vročino, vse do 35 stopinj. Res pa je, da potrebuje vlago, zato jo je treba redno zalivati, zlasti v času cvetenja in vse dokler ne dozori.
Tri sestre
Sladko koruzo sejemo od 2 do 3 centimetre globoko, med semeni naj bo do 10 centimetrov razmika, medvrstna razdalja naj bo okoli 70 centimetrov. Ko rastline zrastejo do 10 centimetrov, jih razredčimo na razdaljo 30 centimetrov. Čeprav gre za visokoraslo rastlino, ne potrebuje opore, jo je pa treba večkrat okopati in obsuti, tudi 15 centimetrov visoko: ima namreč precej plitve korenine, če jih zagrnemo z zemljo, bo s tem rastlina stabilnejša.Sladka koruza se dobro ujame z visokim fižolom in bučami, ne sadimo je skupaj s paradižnikom.
Sladko koruzo običajno sadimo skupaj z visokim fižolom, s katerim veljata za dobra soseda, ki ugodno vplivata drug na drugega. Fižol koruzo oskrbuje z dušikom, ona pa njemu daje oporo pri rasti. V simbiozo vključimo še bučke oziroma buče, katerih listi ščitijo druge rastline pred soncem in varujejo zemljo pred izsušitvijo. Stari vrtnarji jih imenujejo tri sestre, saj se tako dobro razumejo.
Sladko koruzo nabiramo v mlečni zrelosti. FOTO: Guliver/Getty Images
Sladko koruzo je treba pobrati pravočasno, če naj ima pravi okus. Kot smo rekli, dozori že v dobrih dveh mesecih, najboljša je, ko doseže mlečno zrelost. Ko opazimo, da laski pri vrhu storža porjavijo, previdno razmaknemo liste in odstranimo nekaj zrn. Stisnemo jih, in če ven priteče mlečno bel sok, je primerna za uživanje. Nabrana zrna porabimo najpozneje v dveh dneh, saj hitro izgubljajo sladkobo.
