Sladki okusi za dopustniške dni

Če ste med tistimi, ki jih poleti pot rada ponese v Dalmacijo, ste verjetno seznanjeni z dobrotami, ki so tam doma. A pustimo tokrat ob strani dalmatinske okuse, ki jih poznamo vsi, denimo paški sir, značilne ribje jedi, jagnjetino, temveč se raje ozrimo k tradicionalnim sladkim dobrotam. Te so očem turistov in preostalih obiskovalcev velikokrat skrite, saj jih v konobah le redko najdemo, domačini pa jih še kako dobro poznajo, cenijo in spoštujejo.

Trije sladki dalmatinski okusi so nas te dni, ko je hrvaška turistična organizacija pripravila dogodek Zadar v Ljubljani, prav šarmantno spomnili na dopustniške dni.

Nekatere okuse Dalmacije, denimo paški sir, že dobro poznamo, na druge tradicionalne jedi pa turisti le redko naletijo.

Tradicionalni pandešpanj

V samostanu sv. Margarite na Pagu benediktinke pripravljajo kar več tradicionalnih kolačev in eden od njih se imenuje pandešpanj. »Sladice pripravljamo zato, da bi ohranile stare recepte in nadaljevale specifično in zgodovinsko ukoreninjeno gastronomsko veščino, ki je značilna za benediktinsko skupnost,« pravijo paške benediktinke, ki številne tradicionalne dobrote izdelujejo »v malih serijah in izključno ročno«.

Pandešpanj, v originalu imenovan pan di Spagna (torej španski kruh), je srednjeveški biskvit, ki naj bi ga v Dalmacijo prinesli dubrovniški mornarji. Narejen je iz enostavnih sestavin – jajc, sladkorja in moke –, njegova skrivnost pa je v peki: peče se v posebni starinski emajlirani posodi, nekako dve uri pri nizki temperaturi, zatem ga ohladijo na prav poseben način. »Čeprav recept zveni preprosto in so tudi sestavine, ki jih uporabimo, čisto vsakdanje, pa pripravo te sladice na Pagu obvladajo le izkušene gospodinje,« nam je pojasnila Martina Pernar Škunca, domačinka s Paga in vodja marketinga v Paški sirarni.

Paške baškotine sestre benediktinke pečejo že stoletja.

Baškotini iz samostana

Tudi paški baškotini še danes nastajajo za zidovi samostana sv. Margarite. Njihov recept za to po dostopnih podatkih najstarejšo paško sladico je skrivnost, ki jo benediktinke skrbno hranijo že vsa ta leta.

»Benediktinke jih pečejo že več kot 300 let. Domačini na Pagu jih nadvse cenijo – v preteklosti so goste pričakali z baškotini in belo kavo, ta sladki prigrizek pa ni manjkal niti na družinskih praznovanjih,« so o tradicionalnem prigrizku, ki spominja na velike kose sladkega prepečenca, povedali na otoku Pag, kjer ga postrežejo tudi z mlekom.

Domačini so nam povedali, da imajo še danes v shrambi baškotine, ki jih radi postrežejo obiskom. Tisti, ki jih v mestu Pag pečejo benediktinke, nosijo naziv Izvorno Hrvaško in imajo znak, ki označuje hrvaški otoški izdelek.

Tradicionalno pecivo iz Pakoštanov, imenovano vodenjaki

Potopljeno v vodo

»To pecivo imenujemo vodenjaki, saj jih pripravimo na poseben način. Te je spekla teta, ki ima zlate roke. Testo pripravi iz jajc, svinjske masti, vaniljevega sladkorja, mleka, limonine lupinice in kvasa, k čemur doda toliko moke, da nastane ravno pravšnje testo. Oblikujemo ga v kepo, zavijemo v platneno krpo in potopimo v vodo – od tod tudi ime tega peciva – ter pustimo, da vzhaja. Nato od testa trgamo koščke in jih oblikujemo v svaljke. Povaljamo jih v kristalnem sladkorju, oblikujemo oziroma prekrižamo in spečemo,« nam je pripravo tradicionalnega peciva opisala Danijela Vulin, direktorica Turistične organizacije Pakoštane.