Slana pred veliko nočjo
Že v zadnjem tednu marca smo opazovali, do kam bodo zdrsnile najnižje temperature zraka, ki so ponekod že lahko povzročile poškodbe zaradi pozebe na zgodnjem koščičastem sadnem drevju. Večjih poškodb po pozebi pri pečkatem sadnem drevju ni bilo. Predvelikonočno vzdušje bo zaznamovala belina slane.
Ob ohladitvi so 3. aprila najnižje jutranje temperature padle pod ničlo, od –4 do 0 °C so izmerili v večjem delu Slovenije, v alpskih dolinah, delu Gorenjske in v mraziščih Notranjske celo do –7 °C. Ponovno smo trepetali pred morebitnimi poškodbami zaradi pozebe na kmetijskih rastlinah. Tudi v nadaljevanju tedna so se jutranje temperature zraka še spuščale pod 0 °C ter tako ogrozile odpirajoče se cvetove sadnih rastlin ter zelenjadnice na prostem. Večja nevarnost za pozebo je bila v zatišnih legah, kjer je slabša prevetrenost.
Nevarnost pozebe se lahko kljub globalnemu segrevanju poveča, če se zaradi vremenskih razmer rastna doba začne prezgodaj, kot se je to zgodilo v zadnjih nekaj letih in tudi letos. Škoda zaradi pozebe ne nastane zaradi nizkih temperatur, ampak predvsem zaradi nastajanja zunajceličnega ledu v rastlinskem tkivu. Ta črpa vodo iz celic, jih tako dehidrira in poškoduje. Po obdobjih zmernih ohladitev postanejo rastline odpornejše proti poškodbam zaradi pozebe, po toplih obdobjih pa to sposobnost postopoma izgubijo.
Z nižanjem temperature se poškodbe zaradi pozebe večajo, temperatura, pri kateri nastane določena škoda, pa označujemo kot kritično temperaturo. Splošno je znano, da se vrednosti kritične temperature za različne rastline spreminjajo glede na fenološko fazo in so odvisne tudi od vrste in sorte. Kdaj pride določena rastlina iste sadne vrste in sorte v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege. Na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah je razvoj poznejši in take lege po navadi utrpijo manj škode po spomladanski pozebi kot tipične sončne sadjarske lege na isti nadmorski višini.
Pomoč čebelam
Po podatkih iz literature je pri debeloplodnih sadnih vrstah za dokaj normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog 5 odstotkov cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa se mora razviti v plodove vsaj 20 odstotkov cvetov. To pomeni, da 90-odstotna pozeba cvetov pri breskvi ne naredi pomembne škode, pri češnji pa je škoda že zelo velika, več kot 50-odstotna. Pri ocenjevanju poškodb cvetov se v glavnem ugotavlja lažje opazne poškodbe oziroma uničenje semenskih zasnov ali plodnic, ne vidijo pa se morebitne poškodbe brazd in pestičev. Končno oceno škode zaradi pozebe je zato mogoče podati šele po končanem junijskem trebljenju plodičev.
Če se bodo neugodne vremenske razmere nadaljevale, bodo čebele za preskrbo hranjenja potrebovale pomoč čebelarjev.
Hlad v tem času je usoden za cvetoče sadne rastline in tudi drugo naravno vegetacijo, na primer za divjo češnjo, rešeljiko, črni trn. Predvsem je pozeba nevarna za akacijo, ki je zdaj že v takšnem razvojnem obdobju, da ji temperature pod 0 °C škodujejo. Trenutno hladno vreme ni ugodno niti za izkoriščanje čebelje paše na regratu in drugih medonosnih rastlinah, ki na toplih legah že odpirajo cvetove. Hladne noči in dnevi ob pogostem močnem vetru onemogočajo pašo in zato razvoj čebeljih družin ne poteka tako intenzivno, kot bi moral. Če se bodo neugodne vremenske razmere nadaljevale, bodo čebele za preskrbo hranjenja potrebovale pomoč čebelarjev; ti naj preverijo zaloge hrane, saj donosov iz narave trenutno ni.
Trta odpira brste
Letna rastna doba vinske trte traja od aprila do konca oktobra, ko je trta v polni bujnosti in rodnosti. Rez vinske trte opravljamo v času mirovanja, od decembra in najpozneje do napenjanja brstov oziroma do solzenja. Slednje je čas, ko spomladi temperature zraka čez dan dosegajo med 8 in 12 °C, temperatura tal na globini njenih korenin pa se približa 7 °C. Po trti se začnejo pretakati sokovi. V koreninah se poveča ksilemski tlak, kar požene tekočino proti zgornjemu delu trte, in glede na to, kako smo trto porezali, se pojavi solzenje, kapljanje ksilemske tekočine skozi rane.
Ob zadnjih padavinah so kmetijske svetovalne službe opazile prve izbruhe škrlupa na jablanah in hruškah.
S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo v fazo solzenja ali celo brstenja, se poveča izguba hranilnih snov. Vinska trta trenutno odpira brste, ponekod brsti še nabrekajo, pri zgodnjih sortah pa ponekod iz brstov že kuka »volna«. To je tudi čas izvajanja varstva trte s sredstvi na osnovi žvepla, ki so učinkoviti, če je v času škropljenja temperatura zraka nad 15 °C. V hladnih in vetrovnih dneh torej z njimi ne gremo v vinograd.
Ob zadnjih padavinah so kmetijske svetovalne službe opazile tudi prve izbruhe škrlupa na jablanah in hruškah. Zaradi novih napovedanih padavin se bo nevarnost za okužbe s škrlupom še povečala, zato je treba nasade pred dežjem spet preventivno poškropiti.
