Slap nad Baško grapo: eden najlepših pri nas, a skorajda neznan (FOTO)
Vroče poletne dneve je včasih vsaj v betonski džungli mestnih središč nemogoče preživeti. Takrat se je najbolje zateči v kak skrit osamljen kraj, če pa je v bližini potok s slapom, še toliko bolje. Slap Sopota se spušča po istoimenskem potoku nad Baško grapo. Od koder koli že gremo k njemu – v vsakem primeru je do njega precej daleč.
Visok je kar šestdeset metrov, njegove vode končajo v plitvem tolmunu.
Iz Gorenjske se zapeljemo po dolini Selške Sore in se nato spustimo v Baško grapo po neskončnih ovinkih, mimo samotnih kmetij in malih zaselkov. Zdi se, da ni ravnega kraja, kamor bi človek postavil prst. Le toliko je prostora, da se po grapi vijeta še bohinjska železnica in cesta, ki bi vsekakor potrebovala razširitev.
Lahko pa se iz Tolmina v grapo zapeljemo tudi s primorske strani. V obeh primerih se zapeljemo do vasi Podmelec oziroma Ljubinj. Kažipot nas usmeri proti slapu in do njega se zapeljemo še po eni ozki regionalni cesti.
Gori, doli in naokoli, potem pa je ob cesti kažipot. Ravno toliko je prostora, da lahko parkira nekaj avtomobilov. Cesta nas popelje mimo travnika in nato v gozd. Po zmerni strmini poti sledimo petnajst minut, nato pa pridemo do zatrepa grape.
Čisto pod steno se ni najbolj pametno motati, saj je precej krušljiva.
Prečkamo manjši greben in pred nami se v vsej svoji lepoti pokaže slap Sopota. Ima kar šestdeset metrov višine. Potok steče v ozko zajedo, izgubi tla pod nogami in se vrže čez previs. Štirideset metrov nižje zadene ozko polico, se od nje odbije in po dvajsetih metrih njegove vode končajo v plitvem tolmunu. Povsem brez pazljivosti ne bo šlo. Čisto pod steno se ni najbolj pametno motati. Precej krušljiva je in nikoli ne moreš vedeti, ali poleg vode z višine ne pada še kak kamen.
Sicer pa preprosto ne bi moglo biti lepše. Skrita grapa, sprehod po gozdu in povrhu še pogled na enega najlepših slapov Slovenije, ki je zaradi odmaknjenosti skorajda neznan.
