Sledovi znamenite plemiške rodbine na meji med Dolenjsko in Zasavskim hribovjem (FOTO)
Gabrovka je razloženo naselje ob potoku Gabrovščica, pritoku reke Mirne, pod vinorodnimi pobočji Moravške gore na severu in gozdnato planoto Rjavko na jugu. Kraj, ki je 20 kilometrov oddaljen od občinskega središče Litije, je razdeljen na dva dela, kar se lepo vidi tudi pri primerjavi dobrih 120 let stare razgledniške fotografije z današnjim panoramskim posnetkom. »Spodaj v dolini je novejši del, zgoraj okrog župnijske cerkve sv. Križa pa starejši z župniščem, šolo, pošto, krajevnim uradom, nekoč tudi zdravstvenim domom, vrtcem in gostilno.
V Gabrovko spadata še zaselka Orešje in Pretržje. V preteklosti so bile v kraju poleg več gostiln še trgovina, mesnica in mizarska delavnica. Zdaj so v spodnjem delu gasilski dom, trgovina Mercator, bife, nekoč gostilna Pri Metodi; tu so bili tudi kovač Erban ter v 60. letih preteklega stoletja zgrajena tovarna za predelavo sadja Presad, ki so jo 2004. dokončno zaprli, in kmetijska zadruga,« pripoveduje župnik v Dolu pri Ljubljani in ljubiteljski zgodovinar Alojzij Grebenc. Svojo domačo župnijo Sv. Križ – Gabrovka je lani celovito obdelal v obsežni krajepisni monografiji z naslovom To smo mi!
Z ukinitvijo leta 1867 nastale občine Moravče je bila 1933. ustanovljena nova občina Sv. Križ pri Litiji, v katero je bilo vključenih 19 naselij. Po drugi svetovni vojni se je ta najprej preimenovala v krajevni odbor in leta 1952 v občino Gabrovka. Ko so tri leta pozneje ukinili majhne občine, je bilo njeno celotno ozemlje vključeno v litijsko občino, in tako je še danes, ko na tem območju deluje Krajevna skupnost Gabrovka.
Prvotna gotska cerkev sv. Križa, ki se v pisnih virih omenja leta 1452, je bila ob koncu 18. stoletja tako dotrajana, da se je vikar Jožef Valič leta 1798 lotil gradnje nove stavbe. Načrte zanjo je izdelal novomeški okrožni inženir Gospodarič.
V dveh letih so sezidali prezbiterij in zakristijo z oratorijem, veliki oltar in prižnico ter kupili veliki zvon, nato pa zaradi pomanjkanja denarja gradnjo ustavili. Leta 1813 jo je nadaljeval vikar Anton Košir in jo s posvetitvijo ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa 1828. zaključil. V času župnika Lavrencija Laha so cerkvi leta 1913 prizidali stranski kapeli.
»Cerkev je zidana v klasicističnem slogu na majhni vzpetini ob vznožju vinogradov in ima lepo stopnišče. Obdaja jo pokopališče s staro mrtvašnico, obzidjem in tremi vhodi. Monumentalno zgrajen zvonik je krona glavnega vhoda in čelne fasade. Je masivno in elegantno vgrajen v ladjo cerkve in se visoko dviga nad njeno streho. Zidani del ima lepe šivane robove, levo in desno pa dva mala stolpiča s križem na vrhu, ki zaokrožata fasado. Svojo dokončno podobo je dobil leta 1899, ko so naredili novo streho,« navaja naš sogovornik. Župnijo Sv. Križ – Gabrovko s sedmimi podružnicami zdaj vodi župnik Stanislav Škufca.
Šolski pouk je v kraju od leta 1839 potekal v mežnariji. A ker se je število učencev nenehno povečevalo, so leta 1878 v bližini cerkve zgradili novo šolsko zgradbo. Na njeni severni strani so postavili nekakšno gospodarsko poslopje, ki na razgledniški fotografiji stoji desno od cerkve.
Na severni steni cerkve sv. Križa je vzidanih več nagrobnih plošč Gallensteinov, ene od vej znamenite kranjske plemiške rodbine Gall. Ta je v 12. stoletju prišla v naše kraje z Bavarske in si nedaleč od Zagorja ob Savi postavila izvorni grad Gamberk, katerega razvaline so leta 1993 razglasili za kulturni spomenik. Člani te rodbine so 700 let zaznamovali življenje na Kranjskem in imeli na vrhuncu slave 22 gradov in dva dvorca. Med slednjimi je bil tudi grad v Podpeči pod Skalo, tri kilometre od Gabrovke, od koder so pokojnike pokopavali v družinsko grobnico pri cerkvi sv. Križa. Slednjo so ob izgradnji stranskih kapel leta 1913 odstranili, nagrobnike pa vzidali v zunanjo steno cerkve. Najstarejši med njimi pripada baronu Joštu Jakobu Gallensteinu iz leta 1595.
Leta 1943 so šolo požgali partizani, po vojni pa so jo pod vodstvom ravnateljice Anice Volkar obnovili. Leta 1978 so k šoli zgradili sodoben prizidek, s katerim so pridobili nekaj učilnic, kabinetov, veliko telovadnico in prostor, namenjen jedilnici in dvorani. Leto dni po uvedbi devetletke 2003. so staro šolsko poslopje podrli in na njegovem mestu postavili novo Osnovno šolo Gabrovka – Dole.
Na gabrovški ljudski šoli je bil med letoma 1890 in 1899 nadučitelj Janez Jeglič, ki se mu je v zakonu z Marijo, rojeno Mal, kot tretji izmed štirih otrok 1897. rodil agronom in vrtnarski strokovnjak Ciril Jeglič. Ta je po diplomi 1922. poučeval na kmetijski šoli Grm pri Novem mestu, bil upravitelj vrtnarskih šol v Božjakovini pri Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter šest let izredni profesor na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani.
Prvotna gotska cerkev sv. Križa se v pisnih virih omenja leta 1452.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov, prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti, zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok ter pomembno prispeval k razvoju strokovnega izrazja.
