TURISTIČNA TRIBUNA

Slovenija na zemljevidu avtodomarjev

Novost letošnjega programa jubilejnega 30. sejma Alpe-Adria, ki je v soboto zaprl svoja vrata, sta kamping in karavaning
Fotografija: Podobno kot na tujih sejmih so si lahko obiskovalci razstavne eksponate natančno ogledali.
Odpri galerijo
Podobno kot na tujih sejmih so si lahko obiskovalci razstavne eksponate natančno ogledali.

Obiskovalci letošnjega, jubilejnega 30. sejma Alpe-Adria, ki je bil na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču (GR) od srede, 30. januarja, do sobote, 2. februarja, so se lahko seznanili s številnimi možnostmi preživljanja prostega časa. Predstavile so se slovenske in tuje turistične destinacije. Sočasno z Alpe-Adrio je potekal mednarodni Sejem okusov GastExpo. Dodajmo še, da je letošnjo sejemsko nagrado jakob 2019 za odličnost in kakovost v turizmu strokovna komisija podelila projektu Nepozabni dan v ribogojnici Fonda.

Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so z nalogo Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka prepričali festivalsko žirijo. FOTOGRAFIJE: Marko Feist
Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana so z nalogo Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka prepričali festivalsko žirijo. FOTOGRAFIJE: Marko Feist
Svoj prostor na razstavišču so imele tudi gostinske in turistične šole, ki so zelo živahno predstavile svoje kraje v sklopu 16. Mednarodnega festivala več znanja za več turizma. Poleg slovenskih dijakov in študentov so sodelovale in se predstavile šole iz bližnje (Hrvaška) in daljne (Portugalska) tujine.

Festival je imel tudi tekmovalno noto, saj je žirija ocenjevala nalogo, spot in predstavitev na tržnici, ki so jih ustvarili mladi. Najbolje so se odrezali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana z nalogo Ljubljanski kruhek goljufiv'ga peka. Druga po seštevku točk je bila Srednja šola Izola z nalogo Casanova Isolana, tretja pa Ekonomska šola Murska Sobota z nalogo Dogodivščine male Tikvice. Prisotnost mladih na sejmu je gotovo dobrodošla, saj tudi pri nas turizem postaja vse pomembnejša in vidnejša panoga, zanjo pa je zelo pomembno, da ima na voljo kakovosten in dobro izobražen kader.

Razstava karavaninga

Glavna novost letošnjega sejma je gotovo razstava kampinga in karavaninga, ki so ji namenili Stekleno dvorano razstavišča. Njen poudarek je bil avtodomarski turizem, ki velja za čedalje bolj priljubljeno obliko potovanja tudi med Slovenci. Pobudniki razstave pravijo, da je to zametek sejemske prireditve, ki bi z leti rastla. »Ne nazadnje slovenska proizvodnja avtodomov predstavlja dobrih 10 odstotkov evropske, novomeška Adria Mobil pa je ena pomembnih globalnih igralcev v panogi,« nam je povedal Rok Vizovišek, urednik revije Avtodom in eden od pobudnikov razstave. Na razstavi se je sicer predstavila le peščica ponudnikov, na sejem pa so pripeljali nekaj večjih in manjših avtodomov. Podobno kot na tujih sejmih smo si lahko obiskovalci razstavne eksponate natančno ogledali.


Na prvi sejemski dan so organizirali še okroglo mizo o razvoju avtodomarskega turizma Slovenija – do avtodomarjev prijazna dežela, ki jo je povezoval Drago Bulc, na njej pa so sodelovali Tjaša Grünfeld, direktorica podjetja Caravan, Dušan Gostinčar, direktor Promotradea, Primož Kotnik, predstavnik Robete, Marjan Krempl, predsednik Camping in caravaning kluba Slovenije, Peter Misja, župan Podčetrtka, dr. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, Dušan Skerbiš, župan Mirne in vodja Mreže postajališč za avtodome Slovenije, in Rok Vizovišek. Sodelujoči na okrogli mizi ugotavljajo, da tudi Slovenija postaja čedalje zanimivejša tudi za tuje avtodomarje. Po Skerbiševih besedah vlogo pri tem igrajo urejena postajališča za avtodome (PZA), katerih število v zadnjih petih letih, odkar deluje Mreža PZA Slovenije, narašča. Danes je vanjo vključenih že 87 lokalnih skupnosti.
PZA so po mnenju sogovornikov pomembna, saj so za avtodomarje postaja na njihovi poti, in če jih v Sloveniji ne bi imeli, bi bili z vidika avtodomarjev še v kameni dobi. Med številnimi PZA je tudi tisto v Kočevju, ki je po oceni sogovornikov eno boljših pri nas. Kot je dejal kočevski župan dr. Prebilič, so se na občini pred leti odločili, da morajo Kočevje postaviti na turistični zemljevid, in zato so del občinskih sredstev začeli vlagati v turizem. Del so jih namenili ureditvi kampa Jezero in tamkajšnjega PZA. Na koncu se je vnela še debata o turistični taksi in tem, ali bi morda gostom na PZA namenili znižano. Vsi pa so si bili edini, da bi morale lokalne skupnosti zbrano takso nameniti razvoju turizma v kraju. 
Novost je bila razstava kampinga in karavaninga.
Novost je bila razstava kampinga in karavaninga.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije