Slovenka, ki organizira gej križarjenja: Vse več je osamljenih ljudi

Osamljenost je vse bolj pogost sopotnik človeka, z njo se spopada vse več ljudi. Nekateri strokovnjaki menijo, da je tako pogosta, da jo lahko označimo že za epidemijo. S to temo se poklicno ukvarja vse več ljudi, tudi agencije za spoznavanje partnerjev. Z ustanoviteljico ene izmed njih, strokovnjakinjo za oblikovanje partnerstev Mileno Pleško, smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se spopadajo pri spoznavanju in kako si lahko osamljeni in samski pomagajo, če si želijo partnerstva. Njena agencija je specializirana tudi za spoznavanja istospolno usmerjenih oseb, zato je beseda nanesla na homofobijo med Slovenci in Hrvati, v državah, v katerih med drugim organizirajo druženja.

Vse več je samskih in osamljenih. Se strinjate s to trditvijo? Kaj je po vašem mnenju razlog? Kaj bi svetovali vsem samskim, ki se s tem statusom ne počutijo najbolje?

Popolnoma se strinjam s tem, da je vedno več samskih in še več osamljenih. Po mojem mnenju nas je doba digitalizacije in moderniziranje vseh procesov zelo osamila. Seveda nam je velikokrat v doprinos in je olajšala marsikatere procese in jih pohitrila, po drugi strani pa je tudi omejila odnose.

Če si moral včasih za vsako stvar v trgovino ali na upravno enoto, morda v banko, si srečal nekaj ljudi, morda šel s kom na kavo, se zmenil naslednji teden za kosilo, si se počutil del neke skupnosti, si nekam pripadal. Danes lahko vse to opraviš od doma, kjer, potem ko zapreš računalnik ali telefon, ostaneš sam. S tem izgubljamo socialne vrline komunikacije, interakcije, vzpostavljanja stikov, empatije, tudi odločnosti in zavedanja ter obvladovanja čustev in še…

Moj nasvet je, da vsi osamljeni ljudje najprej prenehajo biti samokritični, saj velikokrat slišim, da se krivijo, da niso dovolj dobri ali zanimivi. To nikoli in nikakor ne drži. Najprej bi svetovala, da omejijo čas na spletnih omrežjih, saj so to kradljivci časa in samo navidezno umikajo osamljenost.

Ljudje smo socialna bitja in izpolnjeni v dvoje oz. v družbi ljudi. Predlagam, da se začnejo kar najbolj aktivirati z raznimi dejavnostmi, se vključujejo v tečaje, delavnice, udeležujejo raznih druženj, tudi če se jim vedno ne ljubi ali ne vidijo smisla, morda se pridružijo neki dobrodelni organizaciji, posvojijo psa ali postanejo sprehajalci psov, odidejo na kakšno potovanje za samske. Če imajo pogum, lahko v vrsti za kavo ali v trgovini poklepetajo z nekom. Zdi se mi dobro, da se o tem tudi na glas pogovarjajo, saj tako velikokrat spoznajo, da niso edini. Zelo zdravilni so objemi, dotiki z ljudmi, ki so nam blizu.

Zakaj ste se začeli ukvarjati s to dejavnostjo?

Po nekajletnem delu v odvetništvu sem se začela srečevati z osebami, ki so po ločitvi iskali nova prijateljstva, in že tam marsikomu pomagala. Nato sem spoznala, da je v tujini to že utečena dejavnost, in sem z velikim veseljem opravila šolanja, pridobila certifikate, priredila t. i. hladnejši zahodni način povezovanja našim toplim osebnostim in balkanskim koreninam ter začela osrečevati ljudi.

Moja vizija je bila in je še vedno pomagati samim, samskim in osamljenim in jim biti v največji doprinos. Verjamem, da so v življenju bistveni odnosi, pa naj bodo s partnerjem, otroki, starši, sorodniki, prijatelji, našo frizerko ali prodajalko v trgovini. In ker nimamo nobenega izobraževanja v šolah glede odnosov in socialnih veščin, smo z veseljem na razpolago vsem, ki nas potrebujejo tudi na tem področju.

Poskrbeli ste tudi za istospolno usmerjene, kar je precej redko pri tovrstnih agencijah. Zakaj?

Ravno zaradi velike osamljenosti in ker so se odnosi in komunikacija tako zelo umaknili za zaslone, smo se pri naši agenciji Aglaia odločili, da vsem ponudimo prostor za spoznavanja in druženja v živo. Ljudje smo socialna bitja in dvojina, jaz in ti, nastane le in samo s srečanjem v živo.

Že odkar smo začeli delati, nam ni važna spolna usmeritev osebe, temveč kako bi vsako osebo, ki pride k nam, osrečili oz. ji prisluhnili in pomagali. Ne verjamemo v to, da se ljudje ločujemo po spolnih usmeritvah, temveč po vrednotah, osebnih lastnostih, veščinah komunikacije, zmožnosti empatije in čustvovanja in podobno …

Kakšno je zanimanje za vaše dogodke, kakšno za križarjenja?

Zanimanje za dogodke, predavanja, delavnice je vedno veliko, saj omogočamo lahkoten prostor, brez pričakovanj za spoznavanje in prijetno druženje. Enako je s križarjenji, če ne še boljše, saj so ljudje več dni skupaj, se brez obveznosti družijo na delavnicah oz. dogodkih, in se počasi spoznavajo in do konca križarjenja med seboj že zgradijo most zaupanja, ki je dobra podlaga za grajenje globljih in kakovostnejših odnosov, pa naj bodo prijateljski ali partnerski. Seveda vsi niso naklonjeni plovbam po morju, zato zanje organiziramo počitnice na kopnem.

Od kje vse prihajajo stranke? Koliko med njimi je Slovencev, Slovenk?

Pridružujejo se nam osebe iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Srbije, skratka, Evropejci.

Kako je videti križarjenje?

Naše ladje ponujajo nove izkušnje za vse udeležence, kar jim omogoča edinstveno priložnost za povezovanje z drugimi, ki mislijo podobno, in ustvarjanje dolgotrajnih prijateljstev. Ne glede na to, ali potujejo sami, s partnerjem ali s skupino prijateljev, se na naši ladji počutijo kot doma. Lahko uživajo v zabavah, izletih, kulinaričnih dobrotah in doživijo moč narave in morja.

Od sprostitve na odročni plaži do raziskovanja zgodovinskega mesta, naš urnik je zasnovan tako, da prikaže najboljše iz Dalmacije. Ob večerih organiziramo izvrstne zabave na krovu ali na obali. Križarjenja so prilagojena vsem starostnim skupinam, pa saj veste, na ladji leta ne štejejo, šteje energija in dobra volja. Sproščeno in brez pričakovanj. Lahko se zabavajo ali uživajo v samoti.

Dodana vrednost celotnega križarjenja je druženje in delo, izobraževanje in delavnice z Mileno Pleško in njeno ekipo. Skozi lahkotna predavanja in praktične vaje lahko tisti, ki želijo nadgraditi svoje tehnike povezovanja, komunikacijske veščine, pridobijo informacije, kako so lahko v svetu samskih bolj uspešni, več vedenja o odnosih in partnerstvih. Spodbujamo k razmišljanju o tem, kako ljubite, kaj si želite in celo, kako se povezujete.

Ste imeli kakšno slabo izkušnjo s homofobijo ali čim podobnim?

Zelo smo veseli, da nimamo. Razen kakšen neprimeren komentar na družbenih omrežjih, kjer pa je na žalost že trend, da so ljudje v večini žaljivi in nestrpni, negativni. Tudi na Hrvaškem, kjer najemamo mini križarke in izvajamo dejavnost, so nas vedno veseli.

S kakšnimi težavami se soočajo istospolni v Sloveniji pri iskanju partnerja?

Kot sami povejo, je njihov največji izziv, da pri vstopanju v družbo ne vedo, kdo išče istospolnega partnerja, in zato se raje gibljejo v krogih, kjer je to transparentno. Seveda pa je pri mladih velik izziv pokazati svojo spolno usmerjenost, saj jim družba z vsiljevanjem modela heteroseksualnosti sporoča, da je z njimi nekaj narobe, kar pri njih povzroča zanikanje njihove spolne usmeritve in to škoduje njihovi lastni identifikaciji, načenja samozavest in povzroča psihološke travme.

Delujete tudi na Hrvaškem. Bi lahko primerjali položaj samskih v obeh državah? Kaj opažate? Kako je pri istospolno usmerjenih?

Glede na to, da imamo s sosednjo Hrvaško iste korenine, so tudi naši izzivi glede samote in samskosti podobni. Kljub temu pa z gotovostjo lahko potrdim, da so naši sosedje večji homofobi in bolj nestrpni do istospolno usmerjenih. Pri heteroseksualnih samskih opažam, da gre bolj za razliko v pričakovanjih in odnosih, čustveni inteligenci in kakovosti komunikacije. V Sloveniji je na splošno večje spoštovanje med spoloma, komunikacija je bolj spoštljiva in kakovostna.