Slovo jumbo jeta, pri nastanku imel pomembno vlogo Franc Suhadolc
Po petih desetletjih so končali proizvodnjo letala boeing 747. Da je letalo sploh nastalo, ima pomembno vlogo Franc Suhadolc (1879–1945), slovenski izseljenec v ZDA. Pri sedemnajstih letih je zapustil Dobrovo pri Ljubljani in odšel na Aljasko, kjer je kopal zlato.
Ko si je nabral dovolj premoženja, se je preselil v Seattle, se zaposlil v mesnici in tam spoznal bodočo ženo (rojeno Plesik), priseljenko z Dunaja. Kot je bilo v navadi za mnoge priseljence, je Suhadolc spremenil priimek in se začel podpisovati kot Sutter, kmalu – 21. marca 1921 – pa se je mladi družini rodil sin Joseph Frederick.
Kot steklenička kokakole
Mladi Joe je odraščal blizu tovarne letal Boeing, zato ni čudno, da se je navdušil nad letalstvom. Leta 1943 je v Washingtonu diplomiral iz aerodinamike in se nato v drugi svetovni vojni pridružil mornariški letalski enoti. Vojno je preživel, ameriško gospodarstvo je bilo v vzponu in Joseph Frederick ali krajše Joe Sutter je službo dobil pri Boeingu. Sodeloval je pri razvoju številnih Boeingovih letal, a projekt njegovega življenja je bil vsekakor boeing 747, saj je bil kar 37 let največje potniško letalo na svetu.
Pri razvoju je vodil ekipo 4500 strokovnjakov (2700 inženirjev), opravili so deset milijonov inženirskih ur, izrisali 75.000 načrtov, posamezne izvedenke so v vetrovniku preizkušali kar 15.000 ur. Letalo je bilo tako veliko, da so morali zgraditi tudi največjo tovarno na svetu. Delali so učinkovito, zato so prototip letala naredili le 28 mesecev po prvi papirnati skici. Poimenovali so ga City of Everett in je shranjen v Boeingovem muzeju v Seattlu.
Stroški proizvodnje so bili veliki, toda Boeingu se je tveganje obrestovalo. Prve stranke so bile najpomembnejše letalske družbe, Pan Am, BOAC, Lufthansa, Japan Airlines, Air France, Trans World Airlines, United Airlines, Qantas … Letalo ostaja v spominu tudi zaradi svoje posebne oblike, tako prepoznavno podobo naj bi imela v ZDA zgolj še steklenička kokakole.
»Nihče pri zdravi pameti se ne odloči za takšen posel,« je povedal Sutter leta 2007 za revijo Air & Space. »Vsakič ko se lotiš tako velikega projekta, postaviš na kocko usodo celotnega podjetja. Veliko pogajanj in bojev znotraj podjetja je treba, da uresničiš zgodbo.« Med razvijanjem letala se je bal, da bo izgubil službo, ker ni sprejel zahteve, da mora odpustiti tisoč od 4500 strokovnjakov v svoji ekipi.
V uporabi ostaja kot tovorno letalo
Prvi testni polet so opravili 9. februarja 1969, letalska družba Pan Am pa ga je začela komercialno uporabljati 22. januarja 1970. Prva dolga pot letala boeing 747 je bila med New Yorkom (JFK) in Londonom (Heathrow).
Program proizvodnje jumbo jeta je imel pozneje številne težave, denimo naftno krizo leta 1973, obdobje deregulacije in azijsko finančno krizo leta 1997, a vseeno je obstal več kot petdeset let.
10 milijonov inženirskih ur so opravili pri razvoju boeinga 747.
Letalo je tako ogromno, da so morali po svetu prilagoditi tudi letališča. Tako so razširili salone za vkrcanje in priskrbeli močnejše letalske vlačilce in večje cisterne z gorivom. Prvotno je lahko jumbo jet brez postanka opravil 5300 milj (8528 kilometrov) in prevažal 360 potnikov, zadnja različica pa lahko opravi 8000 milj (13.000 kilometrov) in prevaža več kot 500 potnikov. V zadnjem obdobju so glavno vlogo pri prevozu ljudi prevzela druga velika letala, model 747 pa ostaja v uporabi kot tovorno letalo.
Najhujša nesreča na otoku Tenerife
Posebno različico boeinga 747 so naredili za prevoz ameriških predsednikov. Air force one velja za najvarnejše letalo na svetu. Odporno je celo proti jedrskim eksplozijam in ima dvojčka, ki ni nikoli oddaljen več kot pol ure vožnje. Ker lahko gorivo črpa v zraku, zmore leteti več dni in se lahko ubrani pred raketnim napadom.
Za dosežke pri razvoju letal je Joe Sutter leta 1985 iz rok ameriškega predsednika Ronalda Reagana prejel odlikovanje na področju tehnologije in inovacij, pri Boeingu pa so na njegov 90. rojstni dan po njem poimenovali glavno inženirsko stavbo. Čeprav ni imel slovenskega priimka, ni nikoli pozabil na očetovo domovino. Slovenijo je prvič obiskal leta 2002 na povabilo Adrie Airways, nato je spet prišel štiri leta pozneje, ko si je ogledal Ljubljano, Novo Gorico, Dobrovo in Idrijo. Univerza v Novi Gorici mu je podelila častni doktorat, Inženirska akademija Slovenije ga je imenovala za častnega člana. Umrl je 30. avgusta 2016, star 95 let.
A ker je letalo tako veliko in zmore prevažati ogromno potnikov, je pričakovano, da je bilo vpleteno v najbolj tragične letalske nesreče. Najhujša se je zgodila 27. marca 1977 na letališki stezi otoka Tenerife, kjer je boeing 747 v lasti nizozemske družbe KLM med vzletanjem pri 250 kilometrih na uro trčil v boeing 747 ameriške družbe Pan Am, ki je bil še na stezi. Umrlo je 583 ljudi, samo 61 potnikov je preživelo.
