Smrtonosna bela lepotica
Koničasta mušnica, imenovana Amanita virosa, je ena najlepših mušnic. Prvič jo je na Švedskem opisal Elias Magnus Fries in jo poimenoval Agaricus virosus. Trenutno sprejeto znanstveno ime pa izhaja iz objave francoskega statistika Louisa-Adolpha Bertillona decembra 1836.
Klobuk premera od pet do deset centimetrov je čisto bele barve in ima gladek rob. Sprva je jajčast, nato postane rahlo stožčast, vendar obdrži zvonasto obliko. Razprt ima na temenu topo grbo. Površina je svilnato vlaknasta, bela, brez drugih barvnih tonov. Trosovnica je v obliki lističev, ki so gosti, beli in se ne dotikajo beta.
Bet je od devet do 15 centimetrov visok in do dva centimetra debel, valjaste oblike, zgoraj ožji, proti dnišču širši. Je rahlo ukrivljen, čisto bel in vlaknat. Na njem visi krhek, bel in nažlebkan obroček. V dnišču je velika bela lupina v obliki vreče in je običajno zakopana v zemljo. Meso je belo, mehko in z rahlim vonjem po krompirju. Okus je blag, vendar gobe ne smemo poskušati, saj je smrtno strupena.
Klobuk premera od pet do deset centimetrov je čisto bele barve in ima gladek rob.
Raste od pomladi do jeseni v listopadnih in mešanih gozdovih.
Vsebuje kompleksno skupino strupenih snovi
Vredno je ponovno poudariti, da vse čisto bele vrste Amanita, mušnice, vsebujejo enake smrtonosne toksine, kot jih najdemo tudi v Amaniti virosi, pomladanski mušnici, in v Amaniti phalloides, zeleni mušnici. Koničasta mušnica vsebuje kompleksno skupino strupenih snovi, imenovanih amatoksini, ki jih vsebujejo tudi nekatere glive iz rodov Galerina – kučmice, Lepiota – dežnički in Conocybe – stožke. Sprva povzročijo prebavne motnje s simptomi, kot so driska, slabost in bolečine v trebuhu, ki se pojavijo v petih do dvanajstih urah. Nato simptomi običajno izzvenijo za nekaj ur, celo dan ali dva, kar zastrupljenca zavede in misli, da že okreva. Vendar se čez čas vrnejo, takrat pa je lahko morda že prepozno, saj je poškodba ledvic in jeter že v teku. Brez zdravljenja sta koma in končna smrt skoraj neizogibni. Zato ne nabirajte belih gob, če jih ne poznate zelo dobro.
Zelo podobna omenjeni gobi je vrsta mušnice Amanita vaginata, sivi lupinar.
Klobuk ima premer od pet do deset centimetrov, je sivo bele barve, sprva jajčaste oblike, nato se klobuk razširi in postane ploščat, vendar vedno z majhno grbico na temenu. Rob klobuka je v primerjavi s koničasto mušnico, ki ima čisto raven rob klobuka, močno nažlebkan. Lističi so beli, gosti in le rahlo pritrjeni na bet. Bet je visok do 20 centimetrov, vitek, proti dnišču se širi. Je belkasto sive barve, nima pa obročka, tako kot tudi noben drugi lupinar, dnišče pa obdaja belkasto siva lupina. Meso je belo, lomljivo, nima posebnega vonja in okusa.
Raste v listnatih in mešanih gozdovih od pomladi do pozne jeseni. Goba je pogojno užitna, surova je lahko celo strupena, ker pa nima neke kulinarične vrednosti, se je ne splača nabirati.
