SEXTEN
Smučišče, ki je slabo varovana skrivnost
Zimsko športno središče 3 Zinnen v Dolomitih v Italiji je bilo še nedolgo tega poznano samo po imenu največje vasice okrožja Sexten, italijansko Sesto.
Odpri galerijo
Smuka, ki navdušuje.
Ja, pogled jemlje sapo. Čista rapsodija v modrem in belem z dodatkom rdeče, ko popoldansko sonce prelestno obarva slikovite dolomitske vršace. Če človek gor ne bi prišel zaradi smučanja, bi tam kar obsedel pred kakšno kočo, se samo sončil in meditiral. Ker pa ve, kakšen užitek ga čaka še na poti navzdol, sanjarjenje prav rad zamenja z delom.
Dela imajo smučarji vseh vrst na belih strminah zimskošportnega središča 3 Zinnen več kot dovolj. Dela in veselja, kajti to smučišče v enem od najlepših delov Dolomitov ni zastonj v zadnjih letih prejelo vrste nagrad v različnih kategorijah turistične dejavnosti. Tu sem bil že večkrat in res kar težko slediš hitremu razvoju tega središča, ki je bilo še nedolgo tega poznano samo po imenu največje vasice okrožja Sexten ali Sesto po italijansko. Pred nekaj leti sem bil tu med gosti na humanitarni smučarski tekmi, na kateri so se med drugimi pomerili legendarni Luksemburžan Marc Girardelli, naš as Jure Košir in monaški princ Albert. Že takrat se mi je zdelo, da vidim smučarsko prihodnost Dolomitov, ob mojem letošnjem obisku pa se je ta vtis samo še potrdil.
Ambiciozni domačini, hudomušno, a najbrž res pod vtisom dolgoletne izolacije, sicer še vedno reklamirajo svoj zaklad kot najbolj varovano skrivnost Južne Tirolske. A dejstvo je, da število gostov vztrajno in skoraj skokovito narašča in da oni s tem še niso zadovoljni. Glasno in jasno povedo, da hočejo postati eno od najboljših smučišč v regiji. To zgodbico o skrivnosti pa širijo seveda zato, da bi nam dali vedeti, kako prostrana so njihova smučišča in da na njih ni nikoli prevelike gneče. V primerjavi z njihovimi za zdaj še bolj znanimi sosedi, kot so Kronplatz, Cortina ali Alta Badia, to sicer zagotovo še drži, a vemo, kaj prinaša slava, ki si jo želijo. Slabo varovano skrivnost. Še več gostov in več gneče.
Smučišče 3 Zinnen pa ne navdušuje samo zaradi večje svobode, ki si jo lahko privoščiš na prostranih progah, ki jih je zdaj skupaj že za 115 kilometrov. Nekaj je treba poudariti. Na tako dobro vzdrževanih terenih še nisem smučal. Tudi s tem se gostoljubni domačini radi pohvalijo. A ko sem jih vprašal, kako jim je uspelo pripraviti progo, ki je bila prejšnje popoldne že povsem ledena, naslednji dan pa je šlo spet vse kot po maslu, se niso nič širokoustili. Zdelo se jim je povsem normalno, da gredo pri njih teptalniki pač dvakrat na hrib. Najprej, da zdrobijo led, potem pa, da utrdijo smučišče. Kajti boljše proge so, poudarijo, prvi pogoj za bolj varno smučanje. In pri varnosti, ki jo dosegajo, je smučišče 3 Zinnen že zdaj na vrhu lestvic pri naših zahodnih sosedih.
Trije vrhovi, ki simbolizirajo vzpon novega bisera turizma v Dolomitih, nas seveda spomnijo na naš Triglav. Mogoče tudi zato ni presenetljivo, da smo bili prav Slovenci med prvimi gosti, ki smo odkrivali ta smučarski raj. A razlogov je seveda še več. Mi praviloma dobro smučamo. In praviloma dobro vemo, kje lahko dobimo največ za svoj denar.
Koče so prijetne, pogledi božanski.
Dela imajo smučarji vseh vrst na belih strminah zimskošportnega središča 3 Zinnen več kot dovolj. Dela in veselja, kajti to smučišče v enem od najlepših delov Dolomitov ni zastonj v zadnjih letih prejelo vrste nagrad v različnih kategorijah turistične dejavnosti. Tu sem bil že večkrat in res kar težko slediš hitremu razvoju tega središča, ki je bilo še nedolgo tega poznano samo po imenu največje vasice okrožja Sexten ali Sesto po italijansko. Pred nekaj leti sem bil tu med gosti na humanitarni smučarski tekmi, na kateri so se med drugimi pomerili legendarni Luksemburžan Marc Girardelli, naš as Jure Košir in monaški princ Albert. Že takrat se mi je zdelo, da vidim smučarsko prihodnost Dolomitov, ob mojem letošnjem obisku pa se je ta vtis samo še potrdil.
San Candido je prijeten kraj, kamor moraš vsaj na kapučino.
Ambiciozni domačini, hudomušno, a najbrž res pod vtisom dolgoletne izolacije, sicer še vedno reklamirajo svoj zaklad kot najbolj varovano skrivnost Južne Tirolske. A dejstvo je, da število gostov vztrajno in skoraj skokovito narašča in da oni s tem še niso zadovoljni. Glasno in jasno povedo, da hočejo postati eno od najboljših smučišč v regiji. To zgodbico o skrivnosti pa širijo seveda zato, da bi nam dali vedeti, kako prostrana so njihova smučišča in da na njih ni nikoli prevelike gneče. V primerjavi z njihovimi za zdaj še bolj znanimi sosedi, kot so Kronplatz, Cortina ali Alta Badia, to sicer zagotovo še drži, a vemo, kaj prinaša slava, ki si jo želijo. Slabo varovano skrivnost. Še več gostov in več gneče.
Smučišče 3 Zinnen pa ne navdušuje samo zaradi večje svobode, ki si jo lahko privoščiš na prostranih progah, ki jih je zdaj skupaj že za 115 kilometrov. Nekaj je treba poudariti. Na tako dobro vzdrževanih terenih še nisem smučal. Tudi s tem se gostoljubni domačini radi pohvalijo. A ko sem jih vprašal, kako jim je uspelo pripraviti progo, ki je bila prejšnje popoldne že povsem ledena, naslednji dan pa je šlo spet vse kot po maslu, se niso nič širokoustili. Zdelo se jim je povsem normalno, da gredo pri njih teptalniki pač dvakrat na hrib. Najprej, da zdrobijo led, potem pa, da utrdijo smučišče. Kajti boljše proge so, poudarijo, prvi pogoj za bolj varno smučanje. In pri varnosti, ki jo dosegajo, je smučišče 3 Zinnen že zdaj na vrhu lestvic pri naših zahodnih sosedih.
Z vrha Rotwande pelje najbolj strma proga v Italiji, naklon je do 71-odstoten.
Trije vrhovi, ki simbolizirajo vzpon novega bisera turizma v Dolomitih, nas seveda spomnijo na naš Triglav. Mogoče tudi zato ni presenetljivo, da smo bili prav Slovenci med prvimi gosti, ki smo odkrivali ta smučarski raj. A razlogov je seveda še več. Mi praviloma dobro smučamo. In praviloma dobro vemo, kje lahko dobimo največ za svoj denar.
