Sneg povečal zalogo vode: vsaj v začetku pomladi tla obvarovana pred sušo
Končno smo dočakali pravo zimo. V začetku prejšnjega tedna se je hladna fronta spustila globoko nad naše kraje, zajelo nas je obilno sneženje, ki je bilo regijsko zelo raznoliko, ponekod je le deževalo. Poročali so o vetrolomih, snegolomih in težavah na infrastrukturi ter v prometu.
Največ snega je padlo na Dolenjskem in Notranjskem, snežna odeja pa je ob koncu januarja najvišja v alpskih dolinah in na višjeležečih območjih: na Kredarici 275 cm, Kaninu 139 cm, Krvavcu 104 cm, v Ratečah 74 cm, na Rogli 75 cm. Obilo snega je zapadlo tudi na Bloški planoti, 56 cm, v Kočevju 40, v Logatcu 26 cm. Manj ga je v nižjeležečih predelih; v Novem mestu 18 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 11, v Celju 10, v Ljubljani 8 cm, v Črnomlju 6.
Tudi ohladilo se je, ponekod v alpskih dolinah je imel začetek zadnjega januarskega tedna velik dnevni hod temperature zraka, ponekod celo za več kot 10 °C. Tudi v prihodnjih dneh bo hladno z jutranjimi temperaturami med –10 in 0 °C in najvišjimi dnevnimi malo nad 5 °C. Za prihodnje dni kaže na stabilno vreme, zrak bo suh, zato bo tudi v nižinah sneg obstal, kar bo razveseljivo za počitniške radosti.
Po podatkih plazovnega biltena Arsa je bila, zaradi manjše otoplitve zlasti na prisojnih pobočjih sredogorja ob koncu januarja nekoliko povečana aktivnost snežnih plazov. Ob takih razmerah lahko popustijo posamezne klože, sprožijo se lahko snežni plazovi. Zlasti nevarna so strma travnata pobočja in grape. Nevarnost je povečana tudi v predalpskem svetu severne Primorske, v Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju, Posavskem hribovju in podobno. Ob odhodu v hribe upoštevamo pravila varnega gibanja v gorah v takih razmerah, imamo priporočeno opremo ter spremljamo vremensko napoved in plazovni bilten.
Snežna odeja ima velik pomen za ugodno vodnobilančno stanje, predstavlja zalogo vode za kasnejše napajanje površinskega sloja tal, vodotokov in podzemnih voda. Nedavno sneženje je močno povečalo zalogo vode. Na višjih nadmorskih višinah na severu države je v snegu zadržano od 200 do 300 litrov, v osrednjem delu države pa med 50 in 100 litri vode na kvadratni meter. Snežna odeja in v njej uskladiščena voda je dobra popotnica za nadaljevanje zime, saj bo vsaj v začetku pomladi tla obvarovala pred spomladansko sušo.
Priprave na rez sadnega drevja
Zimski sončni in ne prehladni dnevi omogočajo prvo zimsko rez sadnega drevja ali vinogradov. Ko zunaj zmrzuje in so temperature več dni pod ničlo, pa lahko z rezjo naredimo več škode kot koristi, saj lahko rane, ki jih naredimo, zamrznejo in začno dodatno pokati. Zimska rez se opravlja konec januarja in v februarju, pogojno v začetku marca, odvisno od vremenskih razmer. Za začetnike je najbolj ugoden čas za rez takrat, ko že ločimo rodne brste od nerodnih, to je v začetku marca. Rez izvajamo v suhem vremenu, padavin ne sme biti še tri dni. To še zlasti velja za koščičarje.
Če se na svečnico (2. 2.) jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.
Pomen rezi najlažje razumemo, če opazujemo drevo, ki ga nihče ne obrezuje: v krošnji je preveč vej in pokončnih poganjkov, plodov je zato malo ali jih sploh ni oziroma so drevesa lahko izmenično rodna, mlada pa prepozno zarodijo. Z rezjo uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo. Rez je treba prilagoditi posamezni sadni vrsti, tudi glede na koreninsko podlago in sorto. Najprej obrezujemo jablane, nato hruške in kutine. Pazimo, da ustvarimo obliko in volumen krošnje ter da krošnjo dobro osvetlimo.
Zimski sončni in ne prehladni dnevi omogočajo prvo rez sadnega drevja.
Prva faza rezi je odstranitev enoletnih dolgih nerodnih, navzgor rastočih poganjkov brez cvetnih brstov, ki jih strokovno imenujemo bohotivke. Sledi korekcijska rez, s katero odstranimo veje, ki rastejo v notranjost krošnje, in tiste, ki se med seboj senčijo ali rastejo prenizko. S korekcijsko rezjo redčimo tudi cvetne brste in z rezjo na čep obnavljamo veje ali redčimo vejice, kjer je preveč cvetnih brstov na kupu. Pri jablanah in hruškah so najboljši cvetni brsti na koncu kratkih rodnih poganjkov. Če naredimo večjo rano, jo premažemo s fungicidno smolo, ki prepreči vdor gliv.
