Snežna odeja na vrtičkih je več kot dobrodošla
Zima prinaša svoje izzive za vrtnarje, saj se okrasni in zelenjavni vrtovi pogosto znajdejo pod snežno odejo. Čeprav se morda zdi, da bo sneg rastline poškodoval, in ga mnogi zato hitijo odstranjevati z okrasnih rastlin in vrtnin, pa ni tako. Le zelo moker in težak sneg je lahko nevaren, saj se drevesa in višje rastline pod njegovo težo upognejo in lahko tudi zlomijo, sicer pa bela odeja tako rastline kot tla ščiti, deluje namreč kot naravna izolacija, ki varuje pred nizkimi temperaturami, vetrom in temperaturnimi nihanji.
Če se pod zelo debelo snežno odejo rastline začnejo nevarno upogibati, nekaj snega odstranimo.
Ko zapade precej snega, opazujmo rastline z nežnimi in visokimi stebli. Če se začnejo močno upogibati in jim grozi, da se bodo zlomile, jih podpremo ali nekaj snega odstranimo, nekaj pa ga pustimo za zaščito. Če se kljub temu odločimo odstraniti ves sneg, spremljamo vremensko napoved, in če bodo sledili zelo hladni ali vetrovni dnevi, rastlino po potrebi zaščitimo s kopreno. Enako velja za obdobja večjih nihanj temperature, ko se čez dan segreje nekaj stopinj nad ledišče, pozimi pa močno pade. V tem primeru se bo vrhnja plast snega pod sončnimi žarki stopila, ponoči pa zamrznila in postala težka ter bo obremenila bolj občutljive rastline.
Če se odločimo, da bomo sneg odstranili, se tega lotimo nežno. Rastlino s spodnje strani primemo in počasi spustimo, ko smo sneg odstranili, nikar pa je ne vlečemo za veje in stebla, da bi z njih popadala snežna odeja. Še bolje pa je spremljati vremensko napoved ter občutljive rastline pravočasno podpreti. Za to lahko uporabimo veje, ki jih naberemo v gozdu ali okolici hiše, pomembno je le, da je zgornji del v obliki rogovile, celotna veja pa dovolj debela in močna, da bo zdržala pritisk snega. Vejo nato zapičimo v zemljo ob rastlini in steblo naslonimo na rogovilo ter po potrebi privežemo.
Rastline, ki jih zunaj vzgajamo v cvetličnih loncih, pred konkretnim padcem temperature umaknemo v zaprte prostore. Ker so posajene v manjšo količino zemlje, se ta namreč hitreje ohladi, lahko tudi zmrzne, ter tudi hitreje segreje. V dneh, ko smo priča velikim nihanjem med svetlim in temnim delom, še posebno če je lonec čez dan na soncu, bo namreč tudi rastlina in njen koreninski sistem izpostavljena velikim nihanjem, kar ji povzroča šok, lahko jo utrudi in na koncu propade.
Prekrita tla se ne segrejejo preveč.
Snežne odeje, ki je prekrila tla, ne odstranjujemo. Ščiti jih namreč pred čezmernim segrevanjem, saj je bela in zato sončne žarke odbija nazaj v okolje, medtem ko jih gola in temna zemlja vsrka. Zato se tla segrejejo, rastline in živali, ki v njej prezimujejo, pa mislijo, da je hibernacije konec. Ker toplejšim obdobjem med zimo običajno prej ali slej sledi padec temperature, pa je to zanje nevarno, še posebno če zabrije hladni veter. Rastline bo ožgal, podobno kot premočni sončni žarki, in od sreče je odvisno, ali si bodo opomogle.
