VREME
Sneg varuje tla pred zmrzaljo
Gostejši kot je, večja je njegova toplotna prevodnost, toliko slabši izolator je; divjad lahko naredi nepopravljivo škodo v sadovnjakih.
Odpri galerijo
V zimi 1928–1929 so se temperature pogosto spustile pod –20 °C, ponekod celo pod –30 °C, zamrznile so reke, tudi del morja med Koprom in Piranom. FOTO: Standret/Getty Images
Snežna odeja ima vlogo toplotnega izolatorja in ima velik vpliv na toplotni režim tal. Toplotna prevodnost snega je premosorazmerna z njegovo gostoto. Gostejši kot je, večja je njegova toplotna prevodnost, toliko slabši izolator je. Sveže zapadli sneg vsebuje veliko zraka in slabše prevaja toploto, zato je precej boljši izolator od zbite snežne odeje.
Snežna odeja s svojimi izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke pa tudi druge rastline, na primer trave in trajnice ter sadno drevje in ponekod celo vinsko trto, pred zmrzovanjem. Izolativne lastnosti snega so odvisne tudi od tega, kdaj zapade in kakšne so bile vremenske razmere pred tem. Ni vseeno, ali pade na relativno topla ali gola in že zamrznjena tla.
Pomemben je tudi vpliv drugih mikrometeoroloških dejavnikov, na primer vsebnosti vlage v tleh in strukture površinskega sloja tal. Mokra oziroma z vlago zasičena tla zamrznejo hitreje in globlje kot dobro odcejena in suha; težka teksturna tla zamrznejo hitreje od lahkih peščenih. Pomembna sta tudi mikrorelief in rastlinski pokrov. Tla pod travno rušo dlje kljubujejo zamrznitvi kot gola. Vpliv snežne odeje na toplotni režim tal je odvisen tudi od njene višine. Že deset centimetrov snega lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo.
Večji del lanskega decembra in tudi še prve dni letošnjega januarja so bile temperature zraka in tal previsoke za ta čas. Kratkotrajno snežno odejo smo ponekod po državi zabeležili le v prvih dneh decembra in spet v minulih dneh. Temperatura tal pod snegom se je čez dan le malo spreminjala. V drugi dekadi januarja so bile temperature zraka na postaji Lesce krepko pod ničlo, v posameznih dneh so se približale −14 °C. Tla pa so pod debelo snežno odejo ostajala topla, s temperaturami nad ničlo.
Tudi le nekaj centimetrov snega v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperaturo tal ohranjalo nad lediščem. V krajih, kjer snežne odeje ni, so se spustile pod ničlo, površina tal pa je bila marsikje pomrznjena.
V zadnjih dneh se ob pandemiji ter ekonomski ter družbeni krizi, ki jo spremljata, pogosto omenja zima leta 1928–1929. Temperature so se tistega januarja in februarja pogosto spustile pod –20 °C, v začetku februarja ponekod celo pod –30 °C. Zamrznile so reke, tudi del morja med Koprom in Piranom. Beležili smo eno najhujših pozeb oljk. Število oljčnih dreves se je zmanjšalo s 300.000 na 120.000. Tudi na Tržaškem in slovenskem Primorju so temperature padle pod –14 °C in drevesa so popokala zaradi mraza. Po količini snega v nižinah izstopa leto 1952, ponekod ga je bilo tudi dva metra.
Kako pa je bilo z mrazom v preteklih januarjih? V Ljubljani je bila najnižja januarska temperatura zabeležena v letih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Največ hladnih dni, ko se je najnižja dnevna temperatura zraka spustila pod ledišče, je bilo v Ljubljani januarja 1964, ko so kriterijem za hladne dni ustrezali vsi januarski dnevi. V letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 ter 2017 je bilo hladnih 30 dni. Najmanj jih je bilo januarja 2014, le 7, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988.
Ob debeli snežni odeji in v mrazu na naše vrtove zaide srnjad, jelenjad, zajci oziroma drugi glodavci. Ti včasih pomenijo težavo, saj v iskanju hrane naredijo nepopravljivo škodo v sadovnjakih, predvsem mladim poganjkom in drevesom. Tako mlada kot odrasla drevesa, ki ostanejo brez lubja, se v zimskem mrazu izsušijo in odmrejo v nekaj dneh.
Zaščita sadnih dreves ni nujna le v neposredni bližini gozda, saj mraz in sneg priženeta divjad tudi v urbana okolja. Na zaščito mislimo že ob sajenju, najboljša je ograja ali kateri drug gost material, na primer vrtnarska koprena, juta ali gosto zabiti količki okrog debla, ki onemogočijo divjadi dostop do dreves. Nekateri uporabljajo tudi odvračala iz folije ali karbonskega papirja, narezana na trakove, dolge 15–20 cm, ki so navezani na veje po celotnem obodu krošnje. V vetru bodo ustvarili šum, ki moti divjad.
Drevesa zaščitimo z ograjo, vrtnarsko kopreno, juto ali gosto zabitimi količki okrog debla. FOTO: Lex20/Getty Images
Pomemben je tudi vpliv drugih mikrometeoroloških dejavnikov, na primer vsebnosti vlage v tleh in strukture površinskega sloja tal. Mokra oziroma z vlago zasičena tla zamrznejo hitreje in globlje kot dobro odcejena in suha; težka teksturna tla zamrznejo hitreje od lahkih peščenih. Pomembna sta tudi mikrorelief in rastlinski pokrov. Tla pod travno rušo dlje kljubujejo zamrznitvi kot gola. Vpliv snežne odeje na toplotni režim tal je odvisen tudi od njene višine. Že deset centimetrov snega lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo.
Kaj pobiramo na vrtovih
Tudi v teh mrzlih dneh nekateri še imamo določene pridelke v dobro pokritih gredah ali tunelih. Trpežni so por, radič in motovilec. Največkrat pridelek skladiščimo v kleteh, na primer zimske buče, peteršilj, gomoljno zeleno, pastinak, podzemno kolerabo, črno redkev, zelje. Najbolje se ohranijo v zabojčkih s peskom oziroma slamo. S koreninami vred lahko z vrta poberemo tudi radič ali zeljnate glave. Glave zavijemo v časopisni papir, korenine pa obložimo z vlažnim peskom.
Tudi v teh mrzlih dneh nekateri še imamo določene pridelke v dobro pokritih gredah ali tunelih. Trpežni so por, radič in motovilec. Največkrat pridelek skladiščimo v kleteh, na primer zimske buče, peteršilj, gomoljno zeleno, pastinak, podzemno kolerabo, črno redkev, zelje. Najbolje se ohranijo v zabojčkih s peskom oziroma slamo. S koreninami vred lahko z vrta poberemo tudi radič ali zeljnate glave. Glave zavijemo v časopisni papir, korenine pa obložimo z vlažnim peskom.
Večji del lanskega decembra in tudi še prve dni letošnjega januarja so bile temperature zraka in tal previsoke za ta čas. Kratkotrajno snežno odejo smo ponekod po državi zabeležili le v prvih dneh decembra in spet v minulih dneh. Temperatura tal pod snegom se je čez dan le malo spreminjala. V drugi dekadi januarja so bile temperature zraka na postaji Lesce krepko pod ničlo, v posameznih dneh so se približale −14 °C. Tla pa so pod debelo snežno odejo ostajala topla, s temperaturami nad ničlo.
Tudi le nekaj centimetrov snega v Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperaturo tal ohranjalo nad lediščem. V krajih, kjer snežne odeje ni, so se spustile pod ničlo, površina tal pa je bila marsikje pomrznjena.
Spomin na mrzle zime
V zadnjih dneh se ob pandemiji ter ekonomski ter družbeni krizi, ki jo spremljata, pogosto omenja zima leta 1928–1929. Temperature so se tistega januarja in februarja pogosto spustile pod –20 °C, v začetku februarja ponekod celo pod –30 °C. Zamrznile so reke, tudi del morja med Koprom in Piranom. Beležili smo eno najhujših pozeb oljk. Število oljčnih dreves se je zmanjšalo s 300.000 na 120.000. Tudi na Tržaškem in slovenskem Primorju so temperature padle pod –14 °C in drevesa so popokala zaradi mraza. Po količini snega v nižinah izstopa leto 1952, ponekod ga je bilo tudi dva metra.
Snežna odeja z izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke pa tudi druge rastline pred zmrzovanjem.
Kako pa je bilo z mrazom v preteklih januarjih? V Ljubljani je bila najnižja januarska temperatura zabeležena v letih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Največ hladnih dni, ko se je najnižja dnevna temperatura zraka spustila pod ledišče, je bilo v Ljubljani januarja 1964, ko so kriterijem za hladne dni ustrezali vsi januarski dnevi. V letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 ter 2017 je bilo hladnih 30 dni. Najmanj jih je bilo januarja 2014, le 7, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988.
Zaščita drevja pred divjadjo
Ob debeli snežni odeji in v mrazu na naše vrtove zaide srnjad, jelenjad, zajci oziroma drugi glodavci. Ti včasih pomenijo težavo, saj v iskanju hrane naredijo nepopravljivo škodo v sadovnjakih, predvsem mladim poganjkom in drevesom. Tako mlada kot odrasla drevesa, ki ostanejo brez lubja, se v zimskem mrazu izsušijo in odmrejo v nekaj dneh.
V prosincu je bolje videti v hlevu volka kakor brez suknje na polju moža.
Zaščita sadnih dreves ni nujna le v neposredni bližini gozda, saj mraz in sneg priženeta divjad tudi v urbana okolja. Na zaščito mislimo že ob sajenju, najboljša je ograja ali kateri drug gost material, na primer vrtnarska koprena, juta ali gosto zabiti količki okrog debla, ki onemogočijo divjadi dostop do dreves. Nekateri uporabljajo tudi odvračala iz folije ali karbonskega papirja, narezana na trakove, dolge 15–20 cm, ki so navezani na veje po celotnem obodu krošnje. V vetru bodo ustvarili šum, ki moti divjad.
