MLADA ČEBULA
Sočna osvežitev za prve piknike
Marca in aprila sadimo čebulo za poletni pridelek; izberemo grede, ki niso bile gnojene vsaj dve leti; v času rasti čebulo po potrebi občasno zalijemo, pobiramo pa jo po možnosti v suhem vremenu.
Odpri galerijo
Kdor je mislil vnaprej, jo je sadil jeseni in bo kmalu pobiral prvi pridelek. FOTO: Guliver/Getty Images
Tisti, ki so čebulček sadili jeseni, septembra in oktobra, bodo že kmalu pobirali mlado čebulo. Užitna je cela, še ne prav ostrega okusa, s hrustljavimi temno zelenimi listi vred, kot nalašč za prve piknike. Za poletni pridelek je čas za sajenje že marca in še aprila.
Čebula je tako nezahtevna vrtnina, da skoraj ni vrta, kjer ji ne bi odredili vsaj kakšne vrste na gredi, poleg tega je v naši prehrani tako rekoč nepogrešljiva. Pri vzgoji je treba paziti, da je ne pregnojimo, za seme izberimo kakovostni čebulček, v zgodnji dobi rasti pa pazimo, da posevka ne razredči čebulna muha.
Čebula ne potrebuje skrbno obdelanih tal, zlasti ne mara preveč pognojenih. Izberimo gredice, ki niso bile gnojene dve leti, ne marajo pa težke zemlje, v katerih zastaja voda. Če imamo ilovnat vrt, za sajenje čebule naredimo grebene, iz katerih bo odvečna voda lažje odtekala.
Med številnimi sortami so za naše kraje kajpak najprimernejše avtohtone, to sta denimo belokranjka in ptujska rdeča. Čebulo običajno sadimo v vrstah, ki naj bodo vsaj 20 centimetrov vsaksebi, v vrsticah jih sadimo vsaj deset centimetrov narazen. Pri izbiri prostora bodimo pozorni na sosedske odnose med rastlinami, dobro se razume z jagodami, peteršiljem, solato in radičem, pa tudi družba kolerabice, rdeče pese, kumar in bučk ji bo dobro dela. Čez mesec, ko bomo sadili paradižnik in druge plodovke, bo tudi njim za dobro družbo. Ne pozabimo na rastline, s katerimi ne bo v dobrih odnosih, če bo rasla v njihovi bližini. Slabi sosedje so vse stročnice, torej grah, fižol, bob, leča in čičerika, ter kapusnice, to so zelje, cvetača, ohrovt, kitajsko zelje, brstični ohrovt in črna leča. Tudi s sorodniki se ne razume, zato je ne sadimo na primer z drobnjakom.
Pri izbiri čebulčka za sajenje upoštevajmo predvsem svoje želje. Če izberemo debelega, bo rastlina prej zacvetela, drobna čebula bo dala boljši pridelek. Ko je čebulček posajen, nikar ne pozabimo na vlago, zlasti ko je mlada, jo zalivajmo, pozneje pa lahko nanjo pozabimo.
Zdravje čebule ogrožajo nekatere bolezni, predvsem plesni, med škodljivci je na prvem mestu čebulna muha. Najbolj učinkovita zaščita je mehanska, zato naj bo do sredine maja pokrita s kopreno, ne bo odveč, če zraven grede namestimo še lepljive plošče, na katero se bodo muhe ujele.
Čebula je tako nezahtevna vrtnina, da skoraj ni vrta, kjer ji ne bi odredili vsaj kakšne vrste na gredi, poleg tega je v naši prehrani tako rekoč nepogrešljiva. Pri vzgoji je treba paziti, da je ne pregnojimo, za seme izberimo kakovostni čebulček, v zgodnji dobi rasti pa pazimo, da posevka ne razredči čebulna muha.
Čebula ne potrebuje skrbno obdelanih tal, zlasti ne mara preveč pognojenih. Izberimo gredice, ki niso bile gnojene dve leti, ne marajo pa težke zemlje, v katerih zastaja voda. Če imamo ilovnat vrt, za sajenje čebule naredimo grebene, iz katerih bo odvečna voda lažje odtekala.
Med številnimi sortami so za naše kraje kajpak najprimernejše avtohtone, to sta denimo belokranjka in ptujska rdeča. Čebulo običajno sadimo v vrstah, ki naj bodo vsaj 20 centimetrov vsaksebi, v vrsticah jih sadimo vsaj deset centimetrov narazen. Pri izbiri prostora bodimo pozorni na sosedske odnose med rastlinami, dobro se razume z jagodami, peteršiljem, solato in radičem, pa tudi družba kolerabice, rdeče pese, kumar in bučk ji bo dobro dela. Čez mesec, ko bomo sadili paradižnik in druge plodovke, bo tudi njim za dobro družbo. Ne pozabimo na rastline, s katerimi ne bo v dobrih odnosih, če bo rasla v njihovi bližini. Slabi sosedje so vse stročnice, torej grah, fižol, bob, leča in čičerika, ter kapusnice, to so zelje, cvetača, ohrovt, kitajsko zelje, brstični ohrovt in črna leča. Tudi s sorodniki se ne razume, zato je ne sadimo na primer z drobnjakom.
Pri izbiri čebulčka za sajenje upoštevajmo predvsem svoje želje. Če izberemo debelega, bo rastlina prej zacvetela, drobna čebula bo dala boljši pridelek. Ko je čebulček posajen, nikar ne pozabimo na vlago, zlasti ko je mlada, jo zalivajmo, pozneje pa lahko nanjo pozabimo.
Zdravje čebule ogrožajo nekatere bolezni, predvsem plesni, med škodljivci je na prvem mestu čebulna muha. Najbolj učinkovita zaščita je mehanska, zato naj bo do sredine maja pokrita s kopreno, ne bo odveč, če zraven grede namestimo še lepljive plošče, na katero se bodo muhe ujele.
