Šokantni rezultati: Najbolj škodljive so razgradljive vrečke

Nova raziskava, ki so se je lotili v Španiji, je znova potrdila ugotovitve prejšnjih, ki bodo najverjetneje presenetile okoljevarstvenike in tiste, ki se zavzemajo za zmanjšanje uporabe plastike ter namesto nje priporočajo njene alternative, denimo reciklirano plastiko. Slednja je veliko bolj škodljiva kot običajna, tako za ljudi kot okolje. Še bolj škodljiva pa je biorazgradljiva.

Strokovnjaki iz Španskega nacionalnega raziskovalnega sveta so primerjali tri vrste vrečk – biorazgradljivo, ki naj bi jo lahko mirno odvrgli tudi na kompost in med biološke odpadke, vrečko iz reciklirane plastike ter običajno plastično vrečko. Vse tri so najprej izpostavili sončni svetlobi, ko so nanje dovolj časa vplivali ultravijolični žarki in jih nekoliko razgradili, so jih prestavili med ribje celice, da bi ugotovili, kako bo plastika vplivala na celice živih organizmov, del pa odložili na kompost. Izkazalo se je, da so ribje celice najbolj poškodovali ostanki biorazgradljivih vrečk, nekoliko boljši so bili rezultati pri recikliranih vrečkah, za najmanj škodljive pa so se izkazale običajne plastične vrečke, samo njihovi ostanki niso poškodovali ribjih celic ali nanje kakor koli vplivali.

Biorazgradljivih ne bi smeli metati na kompost ali med biološke odpadke. FOTO: Nito100/Getty Images

Strupene kemikalije

Vodja študije Cinta Porte je bila nad rezultati enako presenečena kot njeni kolegi. »Zakaj je tako, lahko za zdaj le ugibamo, prišli pa smo do zaključka, da proizvajalci razgradljivih in recikliranih vrečk pri predelavi plastike uporabijo kemikalije, da bi nove vrečke naredili bolj prožne ali da bi se odvržena plastika hitreje reciklirala. In te kemikalije so tiste, ki končni izdelek naredijo tako zelo strupen. Katere kemikalije so to, nam ni uspelo ugotoviti, vemo samo to, da jih do zdaj še nismo zasledili, najverjetneje so tudi patentirane,« je dejala Portejeva, ki opozarja, da to ne pomeni, da bi morali še naprej uporabljati običajne plastične vrečke, ki brez dvoma škodujejo okolju, zlasti ko se znajdejo v morju in dušijo tamkajšnji živelj, bi pa bilo treba močno poostriti nadzor v tovarnah, kjer izdelujejo razgradljive in reciklirane vrečke. »Mnogi mislijo, da so biorazgradljive vrečke varne, saj se bodo razgradile in ne bodo obremenjevale okolja. A hitrost razgradnje naj ne bo edini faktor pri izbiri. Biorazgradljive res ne bodo na planetu ostale na stotine let, bodo pa, če vsebujejo škodljive snovi, te pri razgradnji pronicale v tla, od tam v zelenjavo in z njo v naše organizme. Enako se bo zgodilo, če bomo s takšnim kompostom gnojili vrtove, prepričani, da delamo dobro. Morda se bomo izognili mikroplastiki, a bomo namesto nje v telo dobili druge toksične snovi,« je še opozorila španska znanstvenica, ki oblasti poziva k strožji regulaciji podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo plastike, kaj pri tem uporabljajo in v kolikšnih količinah, pa bi moralo biti povsem transparentno, jasno navedeno in javno objavljeno. »Recikliranja smo se lotili na vrat na nos, ni bilo časa, da bi raziskali primerne načine, kako to storiti, kako ustvariti izdelke iz takšne plastike, enako velja za biorazgradljive. Zato so mnogi seveda segli po snoveh, ki so škodljive, a opravijo delo, ljudje pa so verjeli, da so takšne snovi dobre zanje in za okolje, ker so pač 'ekološke', čeprav je resnica daleč od tega,« dodaja Portejeva.

Najbolj ekološki je še vedno papir. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images