PRED DOPUSTOM
Sosed, dopustniški skrbnik našega doma
Pred daljšo odsotnostjo vrt čim bolj uredimo, pridelke pospravimo, pokosimo travo in odstranimo plevel, rastline zaščitimo z zastirko ter dobro zalijemo, skratka, poskrbimo, da hiša ne bo videti neobljudena.
Odpri galerijo
K urejenemu videzu spada tudi pokošena trava. FOTOgrafije: guliver/Getty Images
Dopust naj bi bil čas, ki ga brezskrbno preživimo nekje daleč od doma. Da bomo na plaži ali kjer koli že res brez vsakih skrbi, se je treba nanj dobro pripraviti, zlasti pa poskrbeti, da bo doma vsaj približno tako, kot je bilo pred našim odhodom. To pomeni, da vrt ne bo povsem zaraščen s plevelom, zelenjava poklapana ali celo presušena zaradi pomanjkanja vlage, ne pozabimo pa tudi na hišo, ki z zapuščenim videzom kar kliče k vlomilski akciji.
K preddopustniškemu urejanju vrta spada pobiranje pridelkov. Pri tem bodimo res temeljiti, ne pozabimo pobrati tudi poškodovanih ali bolnih rastlin oziroma plodov. Če je pridelka preveč, pa nimamo časa, da bi ga spravili za ozimnico, je bolje, da ga podarimo prijateljem ali sosedom. Z njimi je tudi sicer dobro negovati odnose, tako jih lahko poprosimo, da skrbijo za naš dom v naši odsotnosti, ko njih ne bo, pa vrnemo uslugo.
Vrtnine po potrebi pred odhodom še nahranimo z gnojili, odstranimo plevel in pokosimo travo. Obolele rastline poškropimo, prav tako ukrepamo proti škodljivcem. Pametno je poškropiti tudi preventivno z naravnimi pripravki. Prazno zemljo okoli rastlin bogato obližimo z zastirko, ki bo zadrževala vlago in preprečevala bujno rast plevelom. Seveda vrt obilno zalijemo.
Če je le možno, poiščemo pomoč soseda in ga poprosimo, naj v naši odsotnosti zaliva vrt in postori najnujnejše, zlasti da pobira pridelke. Prezreli plodovi bodo sicer začeli gniti, pobiranje pa pri mnogih rastlinah, na primer pri fižolu, kumarah, bučkah in paradižniku, spodbuja tvorjenje novih cvetov oziroma plodov.
Če nimamo prav nikogar, ki bi poskrbel za vrt, ga pač zaščitimo, kolikor se da, zlasti ne pozabimo na zastirko, po možnosti pa namestimo namakalni sistem. Rastline, ki jih gojimo v loncih, odmaknemo nekam v senčno lego, da bomo zmanjšali potrebo po vlagi. Enako storimo na balkonu. O enostavnih namakalnih sistemih za rastline v loncih smo že pisali, najbolj se obnese preprost način, pri katerem v zemljo postavimo na glavo obrnjene plastenke z vodo. Plastenke naj bodo zaprte, v pokrov naredimo le nekaj luknjic.
Ne pozabimo tudi na sobne rastline, ki so poleti prav tako bolj žejne. Tudi te dobro zalijemo pred odhodom, če bodo dolgo same, pa lončnice naložimo v kopalno kad, ki jo napolnimo z vodo v višini nekaj centimetrov.
Poskrbimo tudi, da dom, bodisi hiša bodisi stanovanje, ne bo že na daleč kazal znakov, da lastnikov ni doma.
Vlomilci namreč poleti še bolj prežijo na priložnosti v obliki praznih domovanj. Poprosimo soseda, naj redno prazni poštni nabiralnik in po možnosti kakšen večer pusti prižgane luči. Tudi rolet nikar ne pustimo spuščenih. Če soseda nimamo, uredimo, da v času dopusta pismonoša ne bo prinašal naše pošte.
Če živimo v bloku, obvestimo sosede, da bomo odsotni, tudi če sicer ne gojimo družabnih stikov. Urbana legenda, ki bi lahko bila resnična, namreč pravi, da so vlomilci v stolpnici, kjer se sosedje med seboj ne poznajo, mirno spraznili stanovanje, preostali stanovalci bloka pa so bili prepričani, da se pač selijo.
Če ne prej, v času dopusta spoznamo, da je dober sosed zlata vreden.
Hiša s polnim nabiralnikom in spuščenimi roletami kar kliče k vlomilski akciji.
K preddopustniškemu urejanju vrta spada pobiranje pridelkov. Pri tem bodimo res temeljiti, ne pozabimo pobrati tudi poškodovanih ali bolnih rastlin oziroma plodov. Če je pridelka preveč, pa nimamo časa, da bi ga spravili za ozimnico, je bolje, da ga podarimo prijateljem ali sosedom. Z njimi je tudi sicer dobro negovati odnose, tako jih lahko poprosimo, da skrbijo za naš dom v naši odsotnosti, ko njih ne bo, pa vrnemo uslugo.
Vrtnine po potrebi pred odhodom še nahranimo z gnojili, odstranimo plevel in pokosimo travo. Obolele rastline poškropimo, prav tako ukrepamo proti škodljivcem. Pametno je poškropiti tudi preventivno z naravnimi pripravki. Prazno zemljo okoli rastlin bogato obližimo z zastirko, ki bo zadrževala vlago in preprečevala bujno rast plevelom. Seveda vrt obilno zalijemo.
Nabiralnik naj bo prazen in rolete dvignjene
Če je le možno, poiščemo pomoč soseda in ga poprosimo, naj v naši odsotnosti zaliva vrt in postori najnujnejše, zlasti da pobira pridelke. Prezreli plodovi bodo sicer začeli gniti, pobiranje pa pri mnogih rastlinah, na primer pri fižolu, kumarah, bučkah in paradižniku, spodbuja tvorjenje novih cvetov oziroma plodov.
Pred dopustom vrt čim bolj uredimo, poberemo pridelke, pokosimo travo in izdatno zalijemo.
Če nimamo prav nikogar, ki bi poskrbel za vrt, ga pač zaščitimo, kolikor se da, zlasti ne pozabimo na zastirko, po možnosti pa namestimo namakalni sistem. Rastline, ki jih gojimo v loncih, odmaknemo nekam v senčno lego, da bomo zmanjšali potrebo po vlagi. Enako storimo na balkonu. O enostavnih namakalnih sistemih za rastline v loncih smo že pisali, najbolj se obnese preprost način, pri katerem v zemljo postavimo na glavo obrnjene plastenke z vodo. Plastenke naj bodo zaprte, v pokrov naredimo le nekaj luknjic.
Dobrososedski odnosi so dobra naložba.
Ne pozabimo tudi na sobne rastline, ki so poleti prav tako bolj žejne. Tudi te dobro zalijemo pred odhodom, če bodo dolgo same, pa lončnice naložimo v kopalno kad, ki jo napolnimo z vodo v višini nekaj centimetrov.
Poskrbimo tudi, da dom, bodisi hiša bodisi stanovanje, ne bo že na daleč kazal znakov, da lastnikov ni doma.
Pred odhodom vrt obilno zalijemo.
Vlomilci namreč poleti še bolj prežijo na priložnosti v obliki praznih domovanj. Poprosimo soseda, naj redno prazni poštni nabiralnik in po možnosti kakšen večer pusti prižgane luči. Tudi rolet nikar ne pustimo spuščenih. Če soseda nimamo, uredimo, da v času dopusta pismonoša ne bo prinašal naše pošte.
Poln nabiralnik kliče vlomilce.
Če živimo v bloku, obvestimo sosede, da bomo odsotni, tudi če sicer ne gojimo družabnih stikov. Urbana legenda, ki bi lahko bila resnična, namreč pravi, da so vlomilci v stolpnici, kjer se sosedje med seboj ne poznajo, mirno spraznili stanovanje, preostali stanovalci bloka pa so bili prepričani, da se pač selijo.
Pridelke poberemo, če jih je preveč, jih podarimo.
Če ne prej, v času dopusta spoznamo, da je dober sosed zlata vreden.
