Spet so tu polži: poskrbimo, da ne bodo našli primernega zavetja

Čeprav so pri mnogih vrtički še precej prazni, pa so po nedavnem dežju na plan že prilezli polži. Zadnja leta jih je po različnih koncih Slovenije res veliko in vrtičkarjem so povzročili nemalo škode, četudi so jih sproti pobirali in nosili na drugo lokacijo, kot kaže pa letos ne bo nič drugače.

Ker jih bode, se po slami ne plazijo radi. FOTO: Patrikstedrak/Getty Images

V veliki meri so za to krive tudi mile zime, lazarji, ki na vrtovih povzročijo največ škode, namreč običajno ne preživijo, če temperature padejo več kot tri stopinje pod ničlo. To velja tako za odrasle živali kot jajčeca. Slednja na zemljo ali največ deset centimetrov pod njo izležejo pozno poleti, od jeseni do pomladi pa se živali nato izlegajo. Precej zastrašujoč podatek je, da en lazar v svojem življenju, ki traja komaj eno leto, v povprečju izleže do 400 jajčec!

Polži k hišam običajno prilezejo iz dveh razlogov – ker iščejo hrano ali zavetje. Če oboje najdejo, bodo tam tudi ostali, zato jih je priporočljivo odgnati, še preden bomo po 15. maju na gredice posadili večino sadik. Zaradi svojih mokrih in sluzavih teles radi bivajo v okolju, ki je dovolj vlažno in jih ščiti pred sončnimi žarki.

Radi se zavlečejo v kupe vlažnega listja, pod deske, kamne, ute ter večje kose pohištva, na plan pa prilezejo ponoči, ob meglenih jutrih in deževnih dneh, ko jih lahko vidimo in odstranimo, še bolje pa bo, če pregledamo prej omenjena mesta, kamor bi se lahko zatekli in jih odstranimo tudi od tam. Če jih ne opazimo, jih bodo izdale izginjajoče sadike; če danes posadimo denimo solato, pa je jutri zjutraj ni več, je bil najverjetneje na delu polž. Čeprav niso prav izbirčni, pa imajo najraje baziliko, solato, zelje in drugo listnato zelenjavo, plodovke in tudi nekatere okrasne rastline, med njimi hoste, dalije, ostrožnik in žametnice.

Omenjene rastline lahko denimo posadimo nekam daleč od zelenjavnega vrta in polži bodo odšli tja. Zelo radi imajo tudi pivo, ki ga mnogi uporabijo kot vabo. Večjo posodo do polovice napolnimo s pivom ter do roba zakopljemo v zemljo, kjer opazimo, da je veliko polžev. Ponoči, ko bodo začeli iskati hrano, jih bo premamil vonj piva, v katerem pa bodo dočakali svoj konec.

Proti njim se borimo še z raznimi zastirkami, najbolj primerna je slama, saj zaradi zelo občutljivih teles ne lezejo radi po podlagi, ki jih bode. Uporabimo lahko kar koli bodečega, tudi jajčne lupine, ne marajo pa niti kavne usedline. Prav tako je lahko učinkovita zaščita ograja iz bakra, ki jo postavimo okrog vrtička ali okrog njega nekoliko širši trak bakra le položimo. Ko bodo hoteli splezati prek njih, se bo namreč ustvarila električna napetost, ki jih bo hitro pregnala.

Učinkoviti so seveda posebni strupi in vabe, ki jih kupimo v vrtnarijah in specializiranih trgovinah, a če je polžev na vrtu veliko, bo temu primeren tudi strošek. Če nič od naštetega ne pomaga, lahko poskusimo še z dvignjeno ali še bolje visoko gredo v kombinaciji s slamnato zastirko ali bakreno ograjico. Ker je v njih prsti manj kot na tleh, zato se pozimi hitreje ohladi, običajno pa vsako jesen ali pomlad zgornjo plast tudi osvežimo, bodo imeli polži manj priložnosti, da se izležejo in razvijejo v odrasle škodljivce.