Spet v znamenju obilnih nalivov
Že v noči na ponedeljek, 28. avgusta, je nad severnim Sredozemljem nastalo izrazito ciklonsko območje. Ob prehodu hladne fronte so se spet prižgala rdeča opozorila Arsa zaradi obilnih in dolgotrajnih nalivov, možnih krajevnih neurij, predvsem v severni in osrednji Sloveniji. Ob vsakem obilnejšem dežju obstaja potencialna možnost hudourniških poplav. Hidrologi opozarjajo, da zaradi spremenjenih odtočnih razmer po zadnjih poplavah, na odsekih, kjer so struge hudournikov in rek spremenjene, in mestih, kjer so še prisotni nanosi materiala in plazine, lahko padavinska voda odteka drugače kot običajno.
Grozdje se medi
Grozdje postopno prehaja v različne faze dozorevanja. Iz posavske vinorodne dežele poročajo, da zaradi poznejšega cvetenja trte, relativno nizkih temperatur ter obilice deževnih dni tako v času pred cvetenjem kot tudi med njim letos pričakujejo poznejšo trgatev v primerjavi s povprečjem zadnjih let. Zaradi neugodnih vremenskih razmer tudi v času zorenja jagod pa je v marsikaterem vinogradu opaziti prizadetost zaradi peronospore, oidija in toče. Prva poročila dozorevanja iz podravske vinorodne dežele trenutno prav tako niso najbolj obetavna, saj zaradi vremenskih razmer v vegetacijski sezoni kažejo na slabšo kakovost grozdja. Te ugotovitve so splošne, vinogradniki pa morajo spremljati dozorevanje grozdja (sladkorna stopnja, skupne kisline, zdravstveno stanje) in določiti optimalni rok trgatve za posamezno sorto.
Na kapusnicah obstaja nevarnost pojava bakterijske bolezni črne žilavke.
Zaradi prizadetosti s peronosporo, oidijem in točo se lahko rezultati za določeno sorto zelo razlikujejo med vzorčenim vinogradom in drugimi, okoliškimi, kar je odvisno tudi od lege. V primorskih vinogradih pa so že začeli prve trgatve, predvsem za predelavo penečih se vin. Začetek glavne trgatve v primorski vinorodni deželi je načrtovana na koncu prve dekade septembra. Izjeme so le nekatere sorte v določenih okoliših, npr. sivi pinot in rumeni muškat v nekaterih vinogradih v slovenski Istri in modri pinot v Goriških brdih.
Naj omenimo, da je trgatev odločilno in sklepno opravilo vinogradnikov, ko je treba vinarjem prepustiti čim bolj zdravo in dozorelo grozdje. S skupnim trganjem kakor koli prizadetega in zdravega, kakovostnega grozdja se zniža kakovost celotnega pridelka. V ta namen se pred trgatvijo odstranjuje poškodovano, neobarvano grozdje, uvele, suhe dele in tudi grozde, ki so poškodovani zaradi bolezni, insektov ali fizioloških motenj. Vsi ukrepi, ki pripomorejo k večji higieni, od odstranjevanja starih, suhih rumenih listov do poškodovanih sadežev, neposredno vplivajo na manjšo okužbo z botritisom in višjo kakovost pridelka.
Marsikje je pod krošnjami lipe in lipovca že veliko odpadlega listja, ki spominja na pravo jesen.
Lipa odvrgla liste
Marsikje je pod krošnjami lipe in lipovca že veliko odpadlega listja, ki spominja na pravo jesen. Pogosto so vzrok odpadanja in rumenenja listja bolezni, najpogostejši je listni parazit, ki povzroča pegavost (Cercospora microsora). Vreme je bilo letos ugodno za razvoj te bolezni, zato listje nekoliko prej odpada. Glivo prepoznamo po nekaj milimetrov velikih rjavo črnih bleščečih pegah, ki so enakomerno razporejene po listni ploskvi in vidne na obeh straneh. Pojavljajo se od junija do avgusta. Če bolezen prizadene listne peclje, listje prezgodaj odpade. Te lise se lahko občasno pojavijo tudi na deblih in vejah lipe. Če jih opazimo jeseni, pograbimo okuženo odpadlo listje in ga uničimo, da preprečimo ponovno okužbo spomladi. Obrežemo vse vejice, ki kažejo nekrozo.
V posavski vinorodni deželi letos pričakujejo poznejšo trgatev.
Ugodno za žilavko
Na spletnih straneh kmetijskih svetovalnih služb se je pojavilo obvestilo, da na kapusnicah obstaja nevarnost pojava bakterijske bolezni črne žilavke. Največja nevarnost okužb je vedno, ko obdobju vročine in suhega vremena sledi dež. Bolezen se pojavlja na različnih kapusnicah, kot so zelje, koleraba, brokoli, brstični ohrovt, oljna ogrščica, cvetača in ohrovt. Največjo gospodarsko škodo povzroča na glavnatem zelju, še največ pridelovalcem kislega zelja zaradi počrnelih žil, zlasti v notranjosti zeljnih glav. Obolele glave so neprimerne za trženje. Obvladovanje črne žilavke je težavno zaradi izredne trdoživosti. Bolezen se prenaša z okuženim semenom, trosi lahko preživijo tudi v tleh, na določenih plevelih in na rastlinskih ostankih celo več let. Žilavka se v Sloveniji pojavlja vse pogosteje, predvsem zaradi vse pogostejših vlažnih in vročih poletij. Bolezni ne moremo preprečiti, lahko jo samo upočasnjujemo s pravilnimi ukrepi, kot so širok kolobar, odstranjevanje obolelih delov rastlin in kontrola zapleveljenosti.
