Spomin na Jacoba Grimma, legendarnega pravljičarja
Pred 160 leti je umrl Jacob Ludwig Grimm, starejši brat Wilhelma Karla Grimma, s katerim sta zaslovela s knjigo Otroške in hišne pravljice (znane tudi kot Grimmove pravljice), v kateri sta zbrala več kot 150 zgodb. Oba sta bila priznana jezikoslovca in zbiratelja pravljic, čeprav sta na željo matere študirala pravo. Že leta 1812 sta izdala prvo zbirko pravljic.
Jacob Grimm, ki se je rodil 4. januarja 1785 v Hanauu v veliki družini, je po študiju prava delal kot knjižničar v Kasslu. Od leta 1830 je bil profesor v Göttingenu, nato pa še v Berlinu. Jacob in Wilhelm Grimm skupaj s Karlom Lachmannom in Georgom Friedrichom Beneckom veljata za utemeljitelja germanistike, Jacob pa se je ukvarjal tudi z mitologijo in filologijo nemškega jezika. Z Nemško slovnico je postavil temelje nemškemu jezikoslovju in narodopisju. Skupaj z bratom sta izdala Nemške sage in prve zvezke velikega Nemškega slovarja. Velikega pomena sta tudi njegovo izdajanje in obdelava stare ljudske poezije in knjižnih spomenikov.
Zbiratelj pravljic
Z bratom Wilhelmom (1786–1859) sta bila navdušena zbiratelja ljudskih pripovedk in pravljic, s čimer sta številne pravljice rešila pred pozabo, saj sta zgodbe, ki so se dotlej ohranjale le z ustnim izročilom, zapisala. Njuna prva zbirka je vsebovala 86 pravljic, ki pa so bile po mnenju številnih preveč okrutne in erotične, zato sta v poznejših izdajah nekatere izločila, nekatere predelala, predvsem pa jih očistila golote in drugih za takratne bralce spotakljivih reči.
Pravi uspeh sta doživela šele z angleško ilustrirano izdajo Otroških in hišnih pravljic, zato sta ilustracije uvedla tudi v naslednjo nemško izdajo. Pravljice sta prenavljala vrsto let, vse do leta 1857, ko je izšla sedma izdaja. Nanjo se naslanja tudi slovenski prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač, ki je izšel leta 1993, so zapisali pri Mladinski knjigi, ki je izdala prevod.
Za njune najbolj znane pravljice veljajo Rdeča kapica, Janko in Metka, Žabji kralj, Trnuljčica, Sneguljčica in sedem palčkov, ki so bile v prvotni obliki bolj krute in manj prizanesljive do mlajših bralcev. Od leta 2005 so Grimmove pravljice na seznamu Unescove kulturne dediščine.
