Spoznajte malčka, ki hoče med velike

Odličen primerek tega je nedvomno hyundai i20, še posebno če je v taki izvedbi, kot je bil testni primerek, se pravi z 48-voltnim blagim hibridnim sistemom in bogatim paketom opreme.



A najprej nekaj o dizajnu, saj je prav neverjetno, kako se bolj ali manj siva miška, kar mirno lahko zapišemo za predhodnika, z nekaj posrečenimi potezami prelevi v dinamično, dobre štiri metre dolgo vozilce, ki pritegne poglede. Pomemben delež k temu prispevajo tudi sprednje in zadnje luči, ki so vedno v LED-izvedbi in ob odlični osnovni funkciji, torej dobri osvetlitvi, vedno bolj postajajo še dizajnerski element. Dobro oblikovanje se nadaljuje tudi v potniški kabini, ki je prostornejša, kot bi pričakovali ob razmeroma skromnih zunanjih merah vozila. Ob udobnem sedenju na sprednjih sedežih, kjer sem kot voznik pogrešal le nekaj več oprijema v zgornjem delu hrbta, se nad prostornostjo ne moreta pritoževati niti potnika v drugi vrsti, tudi če sta višje rasti. V tako majhnem vozilu pa ne more biti čudeža v prtljažnem prostoru, saj ga nekoliko zmanjša še 40-voltni sistem, ki je nameščen pod njim.

Dva zaslona

Armaturna plošča ne skriva ambicije, da bi pričarala vzdušje višjega cenovnega razreda. In to je oblikovalcem nedvomno uspelo. K sodobnemu vtisu prispevata tudi dva 10,25-palčna zaslona, eden služi kot prikazovalnik inštrumentov in drugi za infozabavni sistem oziroma povezljivostni vmesnik. Večina upravljal je digitalnih, z izjemo nostalgičnega gumba za nastavitev glasnosti radijskega sprejemnika. To ima svoje prednosti, a tudi nekaj slabosti, saj sem med vožnjo neredko šele v drugem ali tretjem poskusu zadel želeno ikono oziroma funkcijo, ko pa sem spreminjal glasnost radijskega sprejemnika, sem hkrati nehote aktiviral še navigacijo … Seveda je na voljo tudi povezljivost in infozabavni sistem omogoča uporabo storitev Apple CarPlay in Android Auto. Bolj zagreti uporabniki mobilnih naprav pa imajo na voljo še upravljanje posameznih funkcij (odklepanje/zaklepanje na daljavo, iskanje vozila …) s pomočjo pametnega telefona.



A vrnimo se k vožnji, saj je i20 ne nazadnje njej tudi namenjen. V testnem primerku je bil vgrajen agregat z vrha ponudbe, to je 1,0-litrski turbobencinski trivaljnik z največjo močjo 88,3 kW (120 KM), ki mu pomaga 48-voltni blagi hibridni sistem in prispeva od 3 do 4 odstotke k znižanju porabe goriva in izpusta CO2; pri pospeševanju pa prispeva do 60 Nm navora. Moč motorja se s pomočjo 7-stopenjskega robotiziranega menjalnika z dvojno sklopko, ki omogoča tudi ročno prestavljanje, prenaša na sprednji kolesi. Ker i20 tehta le dobre 1,2 tone, je moči dovolj tudi za bolj dinamično vožnjo, ki še posebno pride do izraza, če voznik izbere športni način, saj se takrat i20 prelevi v pravega malega vragca, ki se odlično drži ceste.



Takrat se dobro izkaže tudi razmeroma čvrsto nastavljeno vzmetenje, ki pa je morda nekoliko prečvrsto za običajni (udobni) vozni način in za varčnega – to je tretja možnost –, ko pogonski sistem postane resnično zaspan in uporaben predvsem pri mestni vožnji. Glede na različnost omenjenih treh voznih načinov (vsak ima svojo grafiko na instrumentni plošči) je precej različna tudi poraba goriva, ki se v varčnem načinu, ki ga na odprti cesti izdatno podpira tako imenovano jadranje, ko se menjalnik odklopi od motorja in prispeva k varčevanju goriva, giblje okoli 5 l, pa do 8 l v športnem načinu. V mojem primeru se je povprečje ustalilo pri 7,2 l.



Ta mali hyundai je dobro založen tudi z varnostnimi asistenčnimi sistemi, vključno z radarskim tempomatom in opozarjanjem na prečni promet za vozilom. Asistenčni sistem za ohranjanje voznega pasu pa je neredko kar preveč »delaven«, zato sem ga na običajnih cestah praviloma izključil, saj mi je z nepotrebnim nadzorom nad volanskim mehanizmom prej nagajal kot pomagal.
Da pri Hyundaiu z i20 impression ciljajo na zahtevnejše kupce, dokazujejo tudi priboljški, kot so vzvratna kamera, ogrevani sedeži in volanski obroč, brezžično polnjenje mobilnih naprav in ozvočenje Bose.