Sredi jesenske idile grozljivo spoznanje
Tokrat se podajmo v vasico Črni Vrh v osrčju Polhograjcev. V njeni neposredni bližini je Pasja ravan, nekoč s 1029 metri najvišji vrh hribovja. Potem pa je v 70. letih JLA dobila idejo, da je vrh idealen za izstrelišče protiletalskih raket. Potrebovali so ravnino na vrhu in ga kratko malo razstrelili in znižali za nekaj deset metrov. Zdaj je najvišji vrh Tošč s 1014 metri.
Črni Vrh je kopica kmetij, razsejanih daleč naokoli in s središčem pod slikovito cerkvijo svetega Lenarta. Nekdaj je na tem mestu stala gotska cerkvica, a ni preživela ljubljanskega potresa leta 1895. Na njenem mestu so v letih po potresu postavili novo v neoklasicističnem slogu.
V Črni Vrh se lahko odpravi iz več smeri: iz Poljanske doline, iz doline Gradaščice, sam pa sem se tokrat odpravil proti Črnemu Vrhu iz vasice Selo v zatrepu doline Hrastnice. V tem primeru se zapeljemo do Škofje Loke, potem pa po dolini ves čas po malem navzgor vse do vasice na sedlu med Toščem in Mlako.
Cerkvica ni preživela ljubljanskega potresa leta 1895.
Od tu je do Črnega Vrha dve uri hoje in najbolje je ubrati krožno pot. Najprej se makadamska pot spusti v Petačev graben s potokom Božna, ki v Polhovem Gradcu priteče v Gradaščico. V zatrepu grabna se priključimo na asfaltirano pot, ki nas z mnogimi serpentinami popelje do vasi. Sprehodimo se mimo številnih kmetij. Naš pogled že na daleč privablja cerkev svetega Lenarta, ki je na višini 863 metrov tudi najvišja točka današnje poti.
Okrog cerkvice je po stari slovenski navadi tudi pokopališče. Tu pa žalostno spoznanje, da je bilo v vasi, kjer je le nekaj deset kmetij, med drugo svetovno vojno pobitih 107 ljudi. Postavljen jim je bil spomenik in grozljiv je pogled na cele skupine oseb istih priimkov z letnico smrti ob koncu vojne. Nedvomno so bila to okrutna leta, v katerih se je bilo težko pametno odločiti, kako in kaj. Zdi se, da so v vasi izbrali stran, ki je vojno izgubila, zmagovita stran pa ni poznala milosti.
Pasjo ravan je vojska razstrelila in znižala za nekaj deset metrov.
Danes je dvorišče pred cerkvico spokojno. Z njega se odpre pogled daleč naokoli, prek Barja do Snežnika na eni strani in tja do Triglava na drugi. Krožna pot nas popelje do sedla pod Pasjo ravnjo, kjer se markirana pot obrne ostro na desno. Popelje nas do dolgega grebena z imenom Mlaka. Tu se pot razcepi. Greben lahko prečkamo prek vrha, lahko pa tudi po njegovih južnih pobočjih. V obeh primerih se na drugi strani spet združita in nas popeljeta nazaj v vasico Selo, kjer se je naša pot pravzaprav začela.
