Ste vedeli, da medvedi slabo vidijo?
Rjavi medved (Ursus arctos) je največji predstavnik zveri, je krepko grajen, njegovo telo je močno in čokato. Stopa po celotnem stopalu. Ima drobne oči, kratke in zaokrožene uhlje; je rjav, a je barva spremenljiva: lahko je tudi svetel z rumenkastimi odtenki ali pa temen, skoraj črn, opiše medveda na svoji spletni strani Lovska zveza Slovenije.
Ko se postavi na zadnje tace, lahko preseže tri metre; pokonci se postavi, ko se počuti ogroženega ali ko vonja. Slovi kot nevaren plenilec, močan je tako zelo, da lahko odvleče tudi konja. Je vse, gobe, plodove, ribe, divjačino, tudi mrhovino, ubije lahko celo drugega medveda. In tudi na domače živali se včasih spravi. Jeseni se ameriški rjavi medved rad masti z lososi: stoji kar v reki, ribe pa lovi s tacami, z dolgimi kremplji, in gobcem, spredaj ima dolge ostre zobe, s katerimi zgrabi plen. Vse večkrat se dogaja, da medved zaide v naselje, v bližino človeka, in išče hrano, pri tem brska celo po smetnjakih, da bi našel kaj užitnega.
Čeprav naj bi mrzle dni prespali, nekateri tudi takrat zapustijo brlog.
Ste vedeli, da medvedi slabo vidijo? Prav temu strokovnjaki pripisujejo napade na človeka, ki naj bi ga zamenjali z divjadjo, jelenom. Precej bolje sta razvita sluh in voh. Zdi se, da je počasen in neokreten, a lahko zelo hitro teče, tudi 50 km/h lahko doseže. Je dober plavalec.
Živi predvsem v listnatih, iglastih in mešanih gozdovih, v nižinah in gorah; v krajih, kjer so zime zelo mrzle, ta letni čas prespi v podzemnem brlogu. No, ne spi tako, da ga nič ne bi moglo prebuditi, spanje je rahlo. Medved tudi pozimi zapusti brlog, samica pa proti koncu zime celo koti, in sicer od dva do štiri mladiče, ki z njo ostanejo najmanj leto dni. Samice so manjše od samcev, ti so lahko kar dvakrat večji. In seveda težji: nekateri tehtajo več kot 300 kilogramov! V divjini živijo do 25 let, v ujetništvu pa do 40.
