Stojnice s klobasami kot kulturna dediščina

Medtem ko se pri nas še vedno sprašujemo, ali je vroča hrenovka oziroma klobasa primerna jed za praznične sejme, se na Dunaju po novem lahko pohvalijo s priznanjem, da imajo njihove stojnice s klobasami kulturno vrednost. Priznanje jim je podelil Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ker je v tako imenovanih Würstelstandih prepoznal znamenit del zgodovine avstrijske prestolnice in jih dodal na seznam nesnovne kulturne dediščine. Stojnice niso, so dejali, zgolj prodajalne hrane, temveč tudi zbirališče ljudi iz različnih okolij, ki se pred njimi ustavljajo in klepetajo.

Tradicija Würstelstanda sega v čase Avstro-Ogrske pred prvo svetovno vojno. Takrat so nekdanji vojaki postavili premične kuhinje in se na tak način preživljali. Prve stojnice so imele le vedro z vročo vodo, v katerem so plavale klobase, na majhnih vozilih, ki so jih vlekli psi ali konji. Danes imajo stojnice v ponudbi vse mogoče različice klobas, od kuhane Haase do dimljene in s sirom polnjene Käsekrainer ter za pogumne s pekočimi feferoni Oaschpfeiferl.

V ponudbi so najrazličnejše vrste klobas. Foto: Livinus/Getty Images

Za bliskovit razvoj je poskrbel vladni odlok iz leta 1969, ko so dovolili, da prodajalci stalno stojijo na enem in istem mestu. Stojnica z najdaljšo tradicijo je Würstelstand Leo, ki klobase streže že od leta 1928. Dunajski župan Michael Ludwig je dejal, da Unescovo priznanje »časti tradicijo, gostoljubnost in raznolikost« Dunaja. »Gre za obliko gastronomije, ki si jo lahko privošči vsak. Tukaj generalni direktor in med opernim plesom kakšna slavna oseba stojita poleg delavca in pometača, ki je pravkar končal čiščenje ulice. Stojnice združujejo ljudi,« o še eni prednosti stojnic s klobasami, ki krasijo avstrijsko prestolnico, meni eden od prodajalcev. Dunajski prodajalci so se sicer že leta trudili, da bi stojnice postale uradno priznane kot kulturna dediščina Dunaja.