Kakšni stroški ogrevanja nas čakajo to zimo?
Energetski trgi se vedno odzivajo na geopolitično stanje in ruska agresija na Ukrajino je lani povzročila energetsko krizo v evropskih državah. Brez vladnih posegov na trgu bi bilo ogrevanje med zadnjo ogrevalno sezono še dražje, kot je bilo. Kakšna pa so pričakovanja glede gibanja cen energentov v prihodnji kurilni sezoni? »Cene lesne biomase so med energetsko krizo poskočile, a trenutno so spet na ravni, ki je primerna za kupce, in v letošnji zimi vsaj za zdaj podobnega skoka ne pričakujemo,« pravi dr. Gašper Stegnar, energetski svetovalec mreže ENSVET, ki deluje pod Eko skladom, in nadaljuje: »Podobno velja tudi za daljinske sisteme in plinovode, medtem ko je cena električne energije bolj predvidljiva in načeloma tudi stabilna, čeprav se postopoma dviga.«
Kalkulator zamenjave ogrevalnega sistema je dostopen na tej povezavi.
Zamenjava lahko prinese prihranke
Sogovornika smo vprašali, kolikšne prihranke lahko prinese zamenjava oziroma posodobitev ogrevalnega sistema. »Pri predpostavki, da je stavba toplotno izolirana in se gospodinjstvo odloči za zamenjavo starega kotla na ekstra lahko kurilno olje, so prihranki znatni. Pri 175 kvadratov veliki hiši z 2500 litri porabe kurilnega olja na kurilno sezono se strošek z okvirno 3000 evrov zmanjša za okvirno 60 odstotkov pri naložbi v biomasni kotel (glede na vrsto kotla bo letni strošek energenta od 1100 do 1350 evrov) in za vsaj 65 odstotkov pri različnih tipih toplotnih črpalk (razpon od 850 do 1200 evrov),« pravi dr. Stegnar. Doda še, da si lahko izračun okvirnega prihranka naredimo tudi sami s pomočjo spletnega kalkulatorja zamenjave ogrevalnega sistema, ki je dostopen tudi na spletni strani Eko sklada.
Spodbuda Eko sklada
Odločitev za zamenjavo ogrevalnega sistema dodatno spodbuja tudi Eko sklad. Kot izvemo od našega sogovornika, je trenutno aktualen javni poziv Eko sklada 99SUB-OB 22, ki ponuja nepovratna sredstva za vse biomasne kotle in toplotne črpalke, pri čemer je subvencija višja, če zamenjujete kurilno napravo. »V tem primeru lahko za centralne sisteme za toplotno črpalko zrak/voda prejmete do 2500 evrov in 4000 evrov za voda/voda in zemlja/voda. Za zamenjavo z biomasnim kotlom pa lahko prejmete do 4000 evrov. Velja še omeniti, da je Mestna občina Celje sprejela odlok o načrtu za kakovost zraka, zato so tam subvencije še malce višje. S 50 odstotki oziroma do 3000 evrov se spodbujajo tudi priklopi na daljinske sisteme,« pravi dr. Stegnar.
Tudi plin ima prihodnost
Marsikatero gospodinjstvo, ki je v preteklosti imelo možnost priklopa na zemeljski plin, ta energent uporablja za kuhanje in ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Ob začetku lanske energetske krize je največ težav navidezno povzročal prav plin, saj so se vsi bali, da ga v EU ne bomo imeli dovolj. Danes so plinska skladišča polna, a beremo tudi novice, kako nekatere države EU razmišljajo o prepovedi uporabe plina tudi za gospodinjstva. Ali lahko to pričakujemo tudi v Sloveniji, smo vprašali sogovornika dr. Gašperja Stegnarja. »V Sloveniji tako daleč še nismo,« miri in nadaljuje: »Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in injiciranje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več, med njimi so najpomembnejši presežki proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.« Poudari še, da je v sistem najlažje dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu: glavna sestavina omenjenih plinov je namreč metan. »Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne spremeni nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir. Tudi v Sloveniji naj bi se zemeljski plin postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini, a do tega je realno še daleč,« sklene strokovnjak.
