RAJ DOMA
Strupene in užitne gobe
Med naše najbolj cenjene gozdne sadeže spadajo gobe, ki jih Slovenci radi nabiramo; manj radi nabiramo znanje o njih, niti kultura nabiranja ni na visoki ravni.
Odpri galerijo
Gobe so, vsaj za Slovence, najbolj iskan in cenjen naravni material, ki raste v gozdu. Toda veliko jih lahko le gledamo, saj niso za uživanje. Rada bi povedala zanimiv primer o zastrupitvi zaradi požrešnosti, ki se je zgodil pred leti. Na celjski sejem, kjer smo imeli gobarsko razstavo, me je prišla poiskat neka znanka, s hudimi bolečinami v želodcu in z zajetno vrečko vzorcev gob, ki jih je zaužila. Ob pogledu nanje nisem mogla verjeti, kaj vse lahko ljudje nabirajo in jedo: v vrečki je imela strupene nizke rdečelistke. Nekoliko so podobne zajčkom in že neštetokrat zamenjane. Spraševala sem se, zakaj jih ni prinesla pokazat, preden jih je pojedla. Ali je res treba pojesti vse, kar se najde v gozdu, še posebno če nisi popolnoma prepričan, da je užitno? Napotili smo jo v bolnišnico, kjer so ji izpraznili želodec in ji povedali enako: zakaj uživa nekaj, česar ne pozna. Da je bila mera polna, je naslednje leto ponovila svoje gobarsko znanje iz rodu rdečelistk, jih spet nabrala in pojedla. Po tem drugem dogodku nisem hotela imeti nič več opraviti z njo, vendar sem jo vseeno še enkrat napotila na črpanje želodca, potem se je najin odnos končal. Jaz temu pravim požrešnost in seveda preveliko zaupanje v svoje znanje. Ja, Slovenci smo svetovni prvaki v nabiranju gob, ampak čisto pri dnu, če ne že malo pod dnom po kulturi nabiranja, po znanju in želji po znanju o gobah in drugih rastlinah, po varstvu in zaščiti naših gob in seveda po varovanju naše narave na splošno.
Če bi malo bolj razčlenila užitnost naših najbolj iskanih gozdnih sadežev, jih lahko razvrstimo v užitne (gobani, kukmaki, polstenke …), mlade užitne (prašnice, plešivke, nekatere tintnice …), pogojno užitne (bisernice, nekateri gobani, vsi smrčki …), neužitne (skoraj vse lesne gobe, tudi nekateri gobani, medlenke …), strupene (nekatere mušnice, nekatere livke, nekatere koprenke …) in smrtno strupene (zelena mušnica in še nekatere mušnice, nekatere bele livke, nekateri dežnički …).
Užitne lahko nekatere uživamo tudi surove, vendar velja, da naj se tudi teh ne bi najedli do sitega, saj so vse gobe težko prebavljiva hrana, dolgo se prebavljajo in lahko povzročijo slabost in še kaj. Nekateri denimo ne smejo uživati niti najbolj užitnih gobanov, ker njihov prebavni sistem ne zmore prebaviti gobjih sestavin. Gobe so začimba in tako jih tudi obravnavajmo in uživajmo!
Pogojno užitne gobe se uživajo le toplotno obdelane (prekuhane, prepražene, ocvrte ...), torej se jih ne sme uživati surovih, saj vsebujejo škodljive snovi, ki pa se s toplotno obdelavo uničijo. Tako obdelane gobe, ko smo izpolnili pogoj in jih prekuhali, so zanesljivo užitne (na primer bisernice) in ni se nam treba bati zastrupitve, razen če se jih preveč najemo in nam je slabo od prevelike količine zaužitih (kot pri užitnih).
Gobe so začimba in kot take jih tudi uživajmo.
Če bi malo bolj razčlenila užitnost naših najbolj iskanih gozdnih sadežev, jih lahko razvrstimo v užitne (gobani, kukmaki, polstenke …), mlade užitne (prašnice, plešivke, nekatere tintnice …), pogojno užitne (bisernice, nekateri gobani, vsi smrčki …), neužitne (skoraj vse lesne gobe, tudi nekateri gobani, medlenke …), strupene (nekatere mušnice, nekatere livke, nekatere koprenke …) in smrtno strupene (zelena mušnica in še nekatere mušnice, nekatere bele livke, nekateri dežnički …).
Užitne lahko nekatere uživamo tudi surove, vendar velja, da naj se tudi teh ne bi najedli do sitega, saj so vse gobe težko prebavljiva hrana, dolgo se prebavljajo in lahko povzročijo slabost in še kaj. Nekateri denimo ne smejo uživati niti najbolj užitnih gobanov, ker njihov prebavni sistem ne zmore prebaviti gobjih sestavin. Gobe so začimba in tako jih tudi obravnavajmo in uživajmo!
Mlade užitne gobe so užitne, kot pove že beseda sama, le mlade. Starejše so ali pretrde ali prežilave oziroma postanejo neužitne.
Pogojno užitne gobe se uživajo le toplotno obdelane (prekuhane, prepražene, ocvrte ...), torej se jih ne sme uživati surovih, saj vsebujejo škodljive snovi, ki pa se s toplotno obdelavo uničijo. Tako obdelane gobe, ko smo izpolnili pogoj in jih prekuhali, so zanesljivo užitne (na primer bisernice) in ni se nam treba bati zastrupitve, razen če se jih preveč najemo in nam je slabo od prevelike količine zaužitih (kot pri užitnih).
Neužitne gobe so največkrat neužitne zaradi slabega okusa ali pretrde konsistence (na primer lesne), torej niso strupene, niso pa užitne zaradi naštetih faktorjev. Seveda moramo vedeti, katere so te neužitne gobe!
Strupene so strupene, niso pa smrtno nevarne, kot nekateri trdijo na primer za rdečo mušnico. Strupene gobe vsebujejo kemijske snovi, ki lahko povzročijo kar hude zastrupitve, s hudimi simptomi, vendar brez smrtnega izida (razen v zelo redkih primerih in ob zaužitju neznanskih količin).
Smrtno strupene gobe so v resnici nevarne, saj je bilanca umrljivosti pri zastrupitvah zelo visoka. Seveda je odvisno, kolikšno količino smrtno strupene gobe smo zaužili, kakšen je naš organizem, kakšno sposobnost obrambe ima in koliko smo stari. Zato pri zaužitju na primer zelene mušnice lahko umre vsa družina, lahko pa kdo od njih tudi preživi, ker ni zaužil zadostne količine, ima morda boljši obrambni sistem ... Najbolj so tovrstne zastrupitve nevarne za otroke, ki še nimajo razvitega tako močnega imunskega sistema kot odrasli, so manjši in je zanje dovolj tudi manjša količina strupene gobe, da se smrtno zastrupijo. Zato ponavljam prvi in najpomembnejši zakon gobarstva, ki pravi: nabirajmo in uživajmo le tiste gobe, ki jih zelo dobro poznamo!
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Kombinirani fitnes