Študijski twingo

Električna mobilnost je vse bolj naša realnost, a še pred desetimi leti je bilo precej drugače. O tem priča tudi zgodba predelanega električnega twinga, ki je zdaj že v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, pred tem pa so ga uporabljali na Kemijskem inštitutu.

Najprej je bil to povsem navaden twingo ledeniško bele barve z 1,2-litrskim bencinskim motorjem. Toda iz novomeške tovarne Revoz so ga v Center odličnosti nizkoogljične tehnologije na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripeljali, da bi ga predelali v električni avtomobil.
 

Nedokončani trojni projekt

Leta 2011 so namreč zastavili tri projekte: predelava twinga v električni avtomobil, predelava drugega twinga v športni električni avtomobil in razvoj povsem slovenskega električnega avtomobila, toda dokončali so le prvi projekt, drugega so ustavili, tretji pa je ostal le del prevelikih ambicij.
Vodja predelave električnega twinga je bil sprva Samo Urek, nato Rok Ceglar, pri zasnovi in izdelavi pa so imeli glavno vlogo študentje strojništva in elektrotehnike. Tadej Jerovšek je, denimo, za diplomsko nalogo predelal originalni kazalec ravni goriva, da prikazuje napolnjenost baterije. Ekipa je delala v prostorih, ki jih je ponudil Petrol.

»Odstranili so vse bencinske dele, vgradili pa električni pogonski sklop, ki ga je podarila Iskra. Osnovna ideja je bila, da bi slovenski študentje predelali twinga iz Revoza, v njem pa bi uporabili slovenski pogonski sklop. Samo akumulator je bil kitajski,« je dejal Michel Adamič s Kemijskega inštituta, ki je sedem let skrbel za avtomobil.
 

Opravili so dve predelavi

Predelava je trajala tri mesece, rezultat pa so predstavili na konferenci električne mobilnosti oktobra 2011 v Ljubljani. Brez težav ni šlo, saj je imel predelani električni avtomobil prenizko sistemsko napetost, imel je malo navora, motor se je pregreval, gretje je kmalu odpovedalo … »Na tem avtomobilu so se predvsem učili; dosega je imel okoli 100 do 110 kilometrov, ven so dali tudi sklopko, kar je bila slaba ideja, zato je bil vseskozi v isti prestavi. Blokirali so ga v drugi prestavi, toda pozneje so ugotovili, da ne morejo v klanec, zato so mu dodali še prvo prestavo. Bolje bi bilo, če bi obdržali originalno sklopko in menjalnik,« ocenjuje Adamič.


Kmalu so ga začeli uporabljati v predstavitvene namene, kazali pa so ga tudi na drugih šolah, nakar se je leta 2012 kot službeni avto preselil na Kemijski inštitut. »Stvari so se kvarile, zato ni bil veliko v uporabi, Kemijski inštitut pa nima zaposlenih ljudi, ki bi se s tem ukvarjali,« je dejal Adamič. »Ko sem kot bruc leta 2013 prišel jaz, sem začel vzdrževati twinga, ker me te stvari zelo zanimajo, toda leta 2014 se je najprej pokvaril krmilnik zaradi tovarniške napake, nato pa ga je zalila še voda v katastrofalnih poplavah pred FKKT. Avtomobil smo zato poslali k Andreju Pečjaku na inštitut Metron, kjer so ga še enkrat predelali. Akumulator so obdržali, vgradili so nov Iskrin krmilnik, dodali hlajenje za motor in odpravili številne pomanjkljivosti. Vgradili so tudi BMS (battery management system) slovenskega podjetja REC iz Postojne. Takrat je avto prvič postal zares uporaben.«
 

Časi predelav so minili

Adamič ocenjuje, da električnih avtomobilov še dolgo ne bomo polnili tako hitro kot bencinske ali dizelske posode za gorivo. »Vzrok tiči v akumulatorju, saj še ne poznamo tehnologije, ki bi omogočila tako hitro polnjenje, niti je ni na vidiku. Seveda če si hkrati želimo tudi velik doseg in dolgo življenjsko dobo akumulatorja. Kljub temu so sedanji akumulatorji že zelo dobri, saj imajo električni avtomobili po 400 kilometrov realnega dosega, ultrahitrega polnjenja pa skoraj nikoli ne potrebujete, ker se avto v 99 odstotkih primerov polni doma ali v službi. Zanimanja med ljudmi je ogromno, z množično proizvodnjo je treba le spustiti ceno avtomobilov.«
Toda še tretje predelave slovenskega električnega twinga ne bo.


»Predelave so postale dražje od nakupa novega električnega avtomobila,« zatrjuje Adamič. »Novi električni twingo iz Revoza po subvenciji stane okoli petnajst tisoč evrov, kolikor bi dali samo za električne dele, če bi ga želeli predelati sami. Časi predelav so minili.«