Stuttgartski salonski lev

Gosposki kupe serije W126 je zapeljal na sceno septembra 1981 oziroma dve leti po predstavitvi največje hišne limuzine razreda S, s katero si je delil večino genske zasnove. Le izbor motorjev je bil tu z omejitvijo na velike osemvaljnike manj plebejski in bolj razkošen. Bencinski šestvaljniki in takrat pionirski turbodizli niso nikoli dobili domovinske pravice v kreaciji izpod oblikovalskega peresa Bruna Sacca.

Velikanski kupe je najprej zapeljal na ceste v izvedbi s petlitrskim motorjem in oznako 500 SEC. Septembra 1985 sta sledila prva resnejša prenova in rojstvo najmočnejše izvedbe 560 SEC s 5,5-litrskim osemvaljnikom z 220 kW (300 KM). Ta je več kot 1,6 tone težek avtomobil prek 4-stopenjskega samodejnega menjalnika in zadnjega kolesnega para pognal do 100 km/h v 6,9 sekunde in vse do končnih 250 km/h.
 

Tehnična avantgarda

Pa ni šlo le za moč in hitrost. Mercedes je postregel z zvrhano mero razkošja in tehnične uglajenosti. Prednja električno ogrevana sedeža so pomikali elektromotorji v osmih smereh. Elektrifikacija se je nadaljevala z globinsko in višinsko pomičnim volanskim obročem in dvema s sedežem povezanima spominskima funkcijama.


Imenitna je bila samodejna klimatska naprava z notranjim tipalom in v primerjavi s tekmeci bolj natančnim uravnavanjem temperature, ki je ni zmedlo niti odprto strešno okno. Zavist sta sprožala zadnja prema s samodejno hidravlično nastavitvijo karoserijske višine in tempomat s prilagodljivim delovanjem glede na cestno konfiguracijo. Takratni »vzdrževalci hitrosti« so imeli z vožnjo po klancih in vzpetinah veliko težav.

Varnost in razkošje

Brezkompromisnost je nadaljevala varnostna zasnova. W126 je imel kot prvi varnostne pasove s samodejnim zatezanjem v primeru nesreče. Podobno, nedvomno pionirsko vlogo so v 80. letih prejšnjega stoletja igrale druge inovacije. Spregledati ni bilo mogoče kombinacije čelnih in stranskih varnostnih zračnih blazin, sistema za preprečevanje zdrsa pogonskih koles ASR in karoserijskih deformacijskih predelov za izničevanje uničevalne energije trka. Največji mercedes si je v ZDA posledično prislužil laskavi naslov najvarnejšega avtomobila leta.


Osvajalski pohod sta nadaljevala udobje in prestiž. Šlo je za majhne in velike pozornosti. Okolico avtomobila so osvetljevale na spodnjo stran vrat nameščene lučke, potnika na zadnji klopi sta dobila bralni lučki, prednja varnostna pasova sta imela električna podajalnika. Kot se spodobi za zastavonošo, je bil W126 bogato opremljen. Izvedba 560 se je bahala s serijskim usnjem na sedežih in vratnih oblogah ter okrasnimi lesenimi vložki.
 

Investicijski potencial

Stuttgartski kupe »specialnega razreda«, kakršnih so do oktobra 1991 izdelali 28.929, na trgu starodobnikov že lep čas spada med vročo robo. Najbolj cenjeni so predvsem lepše ohranjeni evropski primerki, pri katerih se cene vrtijo med 15.000 in 40.000 evri – obstajajo tudi precej dražje izjeme.

Slabše ohranjenim se velja izogibati, saj je obnova zaradi tehnične zapletenosti in večinoma dragih rezervnih delov v danem trenutku ekonomsko vprašljiva.