Sušec prinesel dež, mali traven hlad

Praznični vikend nam je prinesel nestabilno vreme, oblačnost in posamezne krajevne plohe. Več padavin je bilo na severu države, več jasnine na Primorskem, kjer je pihala šibka burja, nad 1000 m nadmorske višine je ponekod celo snežilo. Najnižje jutranje temperature so se še vedno vrtele med –1 in 5 °C, najvišje dnevne okrog 10 °C.

Ko se ozremo na marec in pogledamo klimatološke podatke, je bil kljub hladnemu repu toplejši od povprečja. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,4 °C, kar ga umešča med tople marce. Po suhem februarju je k sreči prinesel padavine, ki so bile na državni ravni povprečno izdatne. Po podatkih klimatologov sta bila od sredine prejšnjega stoletja najbolj suha marca 1953 in 2003, pridružil se jima je lanski. Trajanje sončnega obsevanja je bilo na državni ravni v okviru običajnih vrednosti. Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je letošnji marec na državni ravni zelo podoben tistima v letih 1959 in 1981, regionalna razporeditev odklonov pa je bila drugačna od omenjenih dveh. Začetek aprila je prinesel letošnjo najhladnejšo aprilsko noč: skoraj povsod se je ohladilo pod ledišče, le v prevetrenih in gričevnatih predelih Primorske je bilo nad ničlo. Ker je bila noč dokaj jasna, ozračje hladno in suho, veter pa se je večinoma polegel, se je tudi ponekod po nižinah ohladilo pod –5 °C.

Varnost pred pozebo

Splošno je znano, da se vrednosti kritične temperature za različne sadne rastline spreminjajo glede na fenološko fazo in so odvisne tudi od vrste in sorte. Kdaj pride ista sadna vrsta in sorta v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege. Na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah je razvoj poznejši, po navadi je tam manj škode po spomladanski pozebi kot na tipičnih sončnih sadjarskih legah na isti nadmorski višini.

S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura v cvetnem brstu ne pade pod 0 °C. FOTO: A-basler, Getty Images

Obstaja več aktivnih in pasivnih pristopov za ublažitev posledic pozebe. Pasivna zaščita zajema metode, ki se izvajajo pred pozebo, da se izognemo uporabi aktivne zaščite. Slednja se izvaja neposredno pred nastankom pozebe ali med njo.

Obstaja več pasivnih metod, s katerimi blažimo učinke mraza, kot so izbor podlag, odvajanje hladnega zraka, izbor sort, ustrezna rez, zaščitne folije in tekstil, nega tal za povečanje toplotne prevodnosti, čas sajenja pri enoletnih pridelkih, uporaba bakterijskih ali kemičnih pripravkov. Priznane aktivne metode zajemajo sisteme za ogrevanje, oroševanje, megljenje, vetrnice, helikopterje, pene in kombinacije teh tehnik, ki se aktivirajo med pozebo. Najbolj razširjena je zaščita z oroševanjem, za kar pa potrebujemo veliko vode. Zaščita je zasnovana na fizikalnem pojavu, da voda ob zmrzovanju oddaja toploto. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura v cvetnem brstu ne pade pod 0 °C. Tako lahko razvijajoči se cvetovi ostanejo nepoškodovani.

Kljub veliko vrstam zaščite je pozeba za večino sadjarjev še vedno velik izziv. Vse klasične metode zaščite imajo pomanjkljivosti, so zapletene in večinoma drage. V zadnjem času je bilo ponujenih nekaj novih tehnik: vertikalni puhalniki zraka ali horizontalni puhalniki toplega zraka. Poznavanje mikroklime v nočeh nastanka pozebe je zelo pomembno tako za pasivne kot aktivne metode zaščite, predvsem zaradi dotoka hladnega zraka in intenzivnosti inverzije. Za to je nujno merjenje minimalnih temperatur in hitrosti vetra v različnih delih nasada, poznavanje fenologije, saj se kritična temperatura spreminja s stopnjo fenološkega razvoja rastline. Pri aktivni zaščiti sta bistvena čas in spremljanje vremenskih razmer, zato je treba v sadovnjaku na različnih točkah meriti temperaturo, vlažnost, v nekaterih primerih tudi hitrost in smer vetra. Pomembno je merjenje temperature zraka na različnih višinah od tal in točkah v sadovnjaku. Primerna je uporaba nekaterih kemičnih pripravkov, s katerimi bi lahko preprečili pozebo rastlin ali povečali odpornost proti njej.

Pogost veter poje vlago

V preteklih dneh je Slovenijo pogosto vetrilo. Podatki kažejo, da je marsikje izhlapelo več vode, kot so je prinesle padavine. Vodna bilanca k sreči še naprej izkazuje običajne razmere v površinskem sloju tal. Jasno vreme in ponekod rahlo deževen konec tedna, nato pa ponovno nekaj dni suhega vremena je v regijah, kjer so že prisotni rahli primanjkljaji vode v tleh, še nekoliko poslabšalo vodnobilančno stanje tal. To ni dober znak za hitro razvijajočo se vegetacijo in tudi pozeble rastline, ki se jim lahko obeta še nekaj dodatnega stresa zaradi pomanjkanja vlage.