Suv, ki je dvignil francosko znamko

Ko se je leta 2016 peugeot 3008 prvič pokazal javnosti, je bil res hit. Tako z zunanjo podobo kot še bolj z notranjo ureditvijo in takrat revolucionarno zasnovo armaturne plošče. Njegove poteze so tako ali drugače posnemali različni nasledniki z značko leva, še toliko let pozneje se zdi, da je bil original najboljši.
 

Prostora ne manjka

Pred kratkim so peugeota 3008 prenovili, maska ima drugačne reže, luči danes ne morejo več brez svetlečih diod, tako spredaj kot zadaj. Tudi znotraj so izboljšali uporabljene materiale, sedeži imajo novo oblazinjenje. No, peugeot 3008 je bil že brez tega precej všečen avtomobil. Sedi se v njem spredaj dobro, veliko bolje kot v manjšem 2008, zadaj je zelo prostorno in prav tako v prtljažniku, ki ima še naprej dober sistem pregrajevanja nivojev. Pa 3008 ni tako zelo velik, v dolžino ga je za zelo zmernih 4,45 metra. Pripraven je sistem podiranja zadnje klopi, tudi naslonjalo sovoznikovega sedeža lahko poklopite.
 

Merilniki nad volanom

Ko ste v njegovem sprednjem delu kot voznik, na merilnike seveda še naprej gledate čez volanski obroč, kar meni osebno glede na položaj sedenja, ki je precej naprej, ustreza. Na srečo ni kakega tridimenzionalnega prikazovanja menijev kot v kakem novejšem izdelku te znamke, ki ne prispeva k uporabnosti.

Za volanom sicer lahko spremljamo najrazličnejše podatke, v temi deluje tudi (opcijski) sistem nočnega vida, ki na podlagi toplotne zaznave prikaže morebitne pešce ali živali, kar je vsekakor v prid varnosti. Tudi sicer je bil pričujoči primerek bogato založen z najrazličnejšimi varnostnimi asistenčnimi sistemi.

Sredinski zaslon se po menijih še naprej upravlja s t. i. klavirskimi tipkami, kar deluje logično, vozniku so bližje pomembnejši meniji, kot so nastavljanje radijskega aparata in klimatske naprave. Pod njim je pripraven prostor za brezstično polnjenje pametnega telefona, ki mu sledi ročica za logično pretikanje po programih samodejnega menjalnika, pa gumb za različne programe vožnje pred njim.
 

Terenec, ki ni terenec

Krmiljenje je zelo dobro, lega na cesti bolj povprečna, posebno če je ta luknjasta. Pogon je na sprednji kolesi, avtomobil tudi po novem nima nobene zveze s terenskostjo. Glede motornih možnosti velja, da je lahko 3008 zdaj tudi priključni hibrid, a na testu je tokrat pod motornim pokrovom še vedno brnel dobro znani štirivaljni dizel s tržno oznako blue HDi – 1,5-litrski štirivaljnik z močjo 96 kW/130 KM je miren, ustrezno dinamičen.

Samodejni menjalnik je dandanes prava stvar, tokratni primerek z osmimi stopnjami in pretvornikom navora je bil uporabniku v udobje, morda je le, če je avtomobil čez noč stal na mrazu, imel prvih pet minut rahle jutranje zaspanosti. Z njim smo, kot rečeno, vozili še v zimskem delu leta, a sem porabo z umirjeno vožnjo lahko ohranjal pri ugodnih 5,5 litra/100 km.