OKNA
Ta grozna plesen, a da se jo omiliti
Razvoj plesni preprečimo z ogrevanjem zunanjih sten in rednim čiščenjem ter prezračevanjem.
Odpri galerijo
Z ogrevanjem lahko deloma preprečimo razvoj plesni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
V prejšnjem prispevku smo opisali t. i. kondenzacijsko vlago, ki jo običajno zaznamo na točkah stanovanja, ki so najbolj izpostavljene zunanjim vplivom. To so običajno izpostavljeni vogali, zidovi ob balkonu, oknih in podobno. Na teh mestih pozimi zunanji mrzel zrak neprenehoma, čeprav stanovanje ogrevamo, ohlaja steno.
Z notranje strani pritiska na steno topel zrak, ki ob trku s hladno steno spusti nekaj kapljic, orosi, torej kondenzira. Če nista zagotovljeni ustrezna temperatura in dobra prezračenost prostorov, se kondenzacija pojavi na oknih in hladnih zidovih, pojavi se neprijeten vonj stoječega zraka, luščenje zaključne zidne obloge na stenah in stropih, pa seveda plesen, tudi rjavenje kovinskih površin in celo škripanje postelje.
Zlasti v starejših stanovanjskih hišah pogosto opazimo madež plesni na steni pri tleh. Gre prav tako za vlago, ki omogoča razvoj plesni, in sicer kapilarno, proces pa je malce drugačen kot pri kondenzacijski vlagi. Na steni pri tleh nastaja zaradi vlage, ki pride iz zemlje skozi zid visoko na steno. Vlaga iz zemlje lahko prodre nekaj metrov visoko po zidu.
Potovanju navzgor po steni, ki je zgrajena iz različnih materialov, ki so v tem primeru medij, strokovnjaki pravijo vlek vlage. Gre za precej težje rešljiv problem kot v primeru kondenzacijske, saj bi morali hišo okoli temeljev odkopati, prerezati zidove na nivoju zemlje in jih zamazati s tekočo gumo in tako preprečiti vlek navzgor.
Ker je poseg resen in drag, se ga ne lotimo kar tako. Lahko pa preprečimo razvoj plesni s primernim ogrevanjem zunanjih zidov, prezračevanjem in sredstvom proti razraščanju plesni. Gobo za razvlaževanje postavimo ob steno, ki je najhladnejša in je na njej največ vlage. Kombinacija je učinkovita vsaj toliko, da se bomo znebili grdih madežev plesni, ki res niso prijetni.
Z ogrevanjem lahko deloma preprečimo razvoj plesni. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Z notranje strani pritiska na steno topel zrak, ki ob trku s hladno steno spusti nekaj kapljic, orosi, torej kondenzira. Če nista zagotovljeni ustrezna temperatura in dobra prezračenost prostorov, se kondenzacija pojavi na oknih in hladnih zidovih, pojavi se neprijeten vonj stoječega zraka, luščenje zaključne zidne obloge na stenah in stropih, pa seveda plesen, tudi rjavenje kovinskih površin in celo škripanje postelje.
Zlasti v starejših stanovanjskih hišah pogosto opazimo madež plesni na steni pri tleh. Gre prav tako za vlago, ki omogoča razvoj plesni, in sicer kapilarno, proces pa je malce drugačen kot pri kondenzacijski vlagi. Na steni pri tleh nastaja zaradi vlage, ki pride iz zemlje skozi zid visoko na steno. Vlaga iz zemlje lahko prodre nekaj metrov visoko po zidu.
Potovanju navzgor po steni, ki je zgrajena iz različnih materialov, ki so v tem primeru medij, strokovnjaki pravijo vlek vlage. Gre za precej težje rešljiv problem kot v primeru kondenzacijske, saj bi morali hišo okoli temeljev odkopati, prerezati zidove na nivoju zemlje in jih zamazati s tekočo gumo in tako preprečiti vlek navzgor.
Če temperatura ni ustrezna in prostorov ne zračimo dovolj, se pojavi kondenzacija.
Ker je poseg resen in drag, se ga ne lotimo kar tako. Lahko pa preprečimo razvoj plesni s primernim ogrevanjem zunanjih zidov, prezračevanjem in sredstvom proti razraščanju plesni. Gobo za razvlaževanje postavimo ob steno, ki je najhladnejša in je na njej največ vlage. Kombinacija je učinkovita vsaj toliko, da se bomo znebili grdih madežev plesni, ki res niso prijetni.
