KLOPOTAČA

Ta kača lahko svoj grozeči zvok spušča tudi tri ure skupaj

Klopotače čutijo nihanje v temperaturi, kar jim pomaga pri lovu ponoči.
Fotografija: Ko strupnikov ne potrebuje, jih skrije. FOTO: Edwardsnow/Getty Images
Odpri galerijo
Ko strupnikov ne potrebuje, jih skrije. FOTO: Edwardsnow/Getty Images

Verjetno je ena najbolj filmskih kač, saj njeno rožljajoče oglašanje odmeva skozi puščavske kulise vesternov. Ja, uganili ste, gre za klopotačo, ki jo od drugih kač prepoznamo po »ropotuljici« na koncu repa. Ko se ta strupenjača, ki jo najdemo predvsem v Severni Ameriki, počuti ogroženo ali želi zamotiti svojo žrtev, začne hitro tresti s konico repa, ki glasno rožlja. Bolj napeti so njeni čuti, hitreje in glasneje bo rožljala. Celo tako hitro, da tresavice repa s prostim očesom niti videti ne moremo. Z repom zatrese tudi 50- ali 60-krat na sekundo, pri čemer je lahko strašansko vztrajna in ta grozeči zvok lahko spušča tudi tri ure skupaj!

Ustvarja podoben zvok, kot če bi tresli ropotuljico. Klopotačina ropotuljica je votla, sestavljajo jo ohlapno povezni roževinasti obročki, ki so iz iste snovi kot lasje in nohti. Vsakič ko se levi in zamenja kožo za eno številko večjo, njena ropotuljica dobi en obroček več. A se nanje pri ugotavljanju njene starosti ne moremo zanesti kot na letnice drevesa, saj se občasno odlomijo.

Kot druge kače tudi klopotača nima ušes in tako rekoč ne sliši. Gibanje zaznava po vibraciji tal. Poleg tega ima med očmi in nosnicami na vsaki strani trikotno oblikovane glave votlo udrtino, ki je posebni čutni organ, s katerim zaznava celo najmanjše spremembe v temperaturi. Tudi če se bo temperatura v bližini spremenila za le 0,2 stopinje Celzija, bo to začutila. Ta organ je kot infrardeča kamera, s katero zazna telesno toploto drugih bitij, ki jih zato »vidi« tudi v črni noči. Popolna plenilka, torej, pred katero žrtev ni varna niti ponoči. Na njenem meniju so manjše živali, kot so glodavci, ptiči, tudi druge kače. A jedo le, ko so lačne. Če je bil njihov obrok velik, so nato lahko brez hrane celo dva tedna.

Največja je vzhodna diamantna klopotača, ki je lahko dolga tudi več kot meter in pol. FOTO: Stevebyland/Getty Images
Največja je vzhodna diamantna klopotača, ki je lahko dolga tudi več kot meter in pol. FOTO: Stevebyland/Getty Images

Klopotača velja za eno najbolj strupenih kač na svetu. Že z enim gramom strupa lahko ubije do 5000 miši. A s strupom ravna zelo preudarno in ga odmeri le toliko, kot ga potrebuje, da žrtev omrtviči. Kaj več bi bilo preveč potratno, saj ji ustvarjanje strupa vzame ogromno energije. A tega se naučijo šele z leti, zato so mlade kače, ki še ne znajo pravilno odmerjati, bolj nevarne. Strup vbrizga z ugrizom dveh velikih votlih zob, strupnikov, ki sta, ko ju ne potrebuje, skrivno pritisnjena ob nebo v ustih.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije