BELOUŠKA

Ta kača se lahko pretvarja, da je mrtva, najdemo jo tudi pri nas

Belouška je odlična plavalka in potapljačica, brani se s smradom.
Fotografija: Ime je dobila po svetlih lisah za ušesi. FOTO: Neil Bowman/Getty Images
Odpri galerijo
Ime je dobila po svetlih lisah za ušesi. FOTO: Neil Bowman/Getty Images

Uživaško se nastavljajo soncu, a ko jim pridemo blizu, se proti nam napadalno poženejo kot puščica in nam s strupniki predrejo kožo. To prevladujoče (in dokaj zmotno) razmišljanje o kačah postavi na laž belouška, ki jo najdemo skoraj povsod v Evropi, zaman jo bomo iskali le daleč na severu.

V Sloveniji je splošno razširjena vrsta, pojavlja se do 1500 m visoko; prej kot med sončenjem na kakšni skalnati zaplati bomo nanjo naleteli med plavanjem. V reki ali jezeru bo skoraj neslišno zaplavala mimo nas in marsikoga v paniki pognala iz vode. Neupravičeno, saj bo raje odplavala naprej, poleg tega pa sploh nima strupnikov, zob, s katerimi strupenjača ugrizne in v telo svoje žrtve spusti strup.

Sicer pa se belouška, ko se počuti ogroženo, raje kot za napad in ugriz odloči za drugačno taktiko in se dela mrtvo. Vrže se na hrbet, nepremično obmiruje, iz razprtih ust celo pomoli ohlapno viseči jeziček. Njena še druga obrambna taktika pa je, da iz ust in kloake izpusti smrdeče izločke in napadalca prežene s smradom.

Belouška se v vodi počuti dobro kot riba. Je odlična plavalka in prav tako dobra potapljačica, ki pod vodo zdrži tudi 20 minut! Sicer pa med plavanjem tik pod površjem glavo moli iz vode in diha. Vodna in obvodna bitja so na njenem meniju, saj se prehranjuje predvsem z vodnimi vretenčarji, kot so pupki, žabe, krastače in manjše ribe. Svoj obrok ovije in duši, požira pa ga z glavo naprej.

Belouško najdemo torej v bližini vode, prepoznamo pa jo po dveh belih ali rumenih lisah v obliki polmeseca tik za glavo. Po teh je dobila tudi ime. Ta značilna svetla polmeseca sta še toliko bolj opazna, ker sta omejena s temnimi lisami. Sicer pa je ta nestrupena hladnokrvna kača temno sivorjava ali temno olivno zelena s svetlejšim trebuščkom. Najpogosteje je dolga okoli enega metra, samice so večje od samcev.

Čeprav nima strupnikov, se lahko brani tudi z ugrizom, ki je lahko pri večjih primerkih dokaj boleč; če predre kožo, pa lahko nastopijo tudi zastrupitve ali okužbe krvi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije