Ta rekreacija je darilo bogov

Ples je naravna, prvinska oblika gibanja, želja po plesu pa nekaj običajnega; v stari Grčiji so verjeli, da je ples darilo bogov. Je tudi odlična aerobna vadba in torej priporočljiva in zabavna oblika rekreacije, saj dobro razgiba telo in tudi duha, ter osrečuje. A je seveda tudi umetnost, saj veste, balet, na primer. Vrst plesa je veliko, od valčka in tanga do hip-hopa. In je šport, saj plesalci tekmujejo v različnih vrstah plesa. Povrhu je zdrav, raziskave kažejo, da odganja stres in preprečuje bolezni srca. Mimogrede: v 18. stoletju je valček veljal za škandaloznega, zato so ga prepovedali; plesalec in plesalka sta bila menda preblizu drug drugemu. Ko je Napoleon premagal Avstrijo, so zavezniki zmago proslavili – z valčkom! Odtlej je postajal vse bolj priljubljen.

Seveda ples ni nekaj novega, o njem pričajo risbe v jamah v Indiji, ki naj bi nastale leta 8000 pr. n. št., tudi v grobnicah v Egiptu so našli slikarije, arheologi tako predvidevajo, da je ples nastal pred 5000–9000 leti. Po nekaterih podatkih naj bi bil celo starejši: prvi ples naj bi pred 10.000 leti ustvarili Bušmani, tako so komunicirali z duhovi.

Vrsta plesa je tudi četvorka, pri nas jo vsako leto maja plešejo maturanti in postavljajo rekorde: 2002. je bil priznan prvi Guinnessov rekord, takrat je sinhrono četvorko v desetih slovenskih mestih zaplesalo 8512 plesalk in plesalcev, zadnji je bil leta 2011, prireditev je potekala v 23 slovenskih mestih in 28 mestih v tujini, plesala pa sta kar 33.202 plesalca. In ko smo ravno pri rekordih: Bandana Nepal je rekorderka v najdaljšem plesnem maratonu, Nepalka je novembra 2018 neprekinjeno plesala 126 ur. Leta 1998 so postavili rekord v najbolj množičnem stepu: v Stuttgartu ga je odplesalo 6952 plesalcev.