Tako lahko sami zamenjate cevi pri bojlerju

Menjava cevi pri bojlerju je tudi za spretnega laika zahtevnejše opravilo. Pa ne zato, ker bi bila zapletena, temveč zato, ker potrebujemo nekaj tehničnega, bi rekli vodovodarskega znanja.

Grelniki vode, od najmanjših, ki držijo pet litrov in jih imamo v kuhinji pod pultom, do večjih od 50 do 80 litrov, ki nam običajno grejejo vodo na steni v kopalnici, delujejo po enakem načelu. Vsak grelnik ima dva priklopa, modro obarvani pomeni dovod hladne vode, rdeče obarvani pa odvod tople vode do armature oz. pipe. Grelnik vode ali po domače bojler je del vodnega kroga, kjer se voda segreva za naše potrebe.

Delimo jih na električne, plinske kotle, kotle na kurilno olje, glede na vir ogrevanja. Hkrati poznamo tlačne in pretočne bojlerje, a imamo spet problem s samimi izrazi, saj imamo dva tipa pretočnega bojlerja. Stvar je precej bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled, zato se bomo v prispevku osredotočili izključno na tlačni električni bojler v kopalnici.

Pri vseh posegih v vodovodno napeljavo, od menjave pipe, kotnega ventila pod umivalnikom do čiščenja vodnega kamna ali menjave cevi pri bojlerju, je ključno, da pred začetkom zapremo glavni ventil v kopalnici, ki ga običajno najdemo pod umivalnikom ali pri kopalni kadi. Odvijemo rozeto in poskušamo z nastavljivim ključem ali dobrimi kombiniranimi kleščami obrniti štrleči konec ventila v smeri urnega kazalca.

Pri čemer imamo spet vsaj dva tipa ventila; pri prvem bo dovolj, da bomo obrnili za četrt obrata, in voda bo zaprta, pri drugem bomo morali vrteti do konca. Ker je voda z izjemo Primorske na večjem območju Slovenije zelo trda, kar pomeni, da vsebuje zelo veliko rudninskih snovi, po domače kamna, ventili in armature z leti, zlasti če jih ne uporabljamo, zakamnijo. Zato poskušamo ventil obrniti zelo previdno; vselej le z močjo roke in nikoli z močjo telesa! Ko ga zapremo, odpremo vse armature, da se izteče preostanek vode, iz pipe ne sme niti kapljati. Niti če ročko obrnemo na toplo ali hladno vodo. Če ventil dobro tesni, potem bomo imeli relativno lahko delo, saj nam ne bo treba iztočiti vode iz bojlerja.
 

Vedro pod bojler

Ko se odločimo za menjavo cevi, izmerimo dolžino obstoječih, pri čemer je ena običajno za pet centimetrov daljša kot druga, saj je na hladnem (modrem) priklopu varnostni ventil, ki pravzaprav ščiti bojler, saj pri morebitni okvari in preveč naraslem tlaku iz njega začne kapljati, kar je pravilno. Hkrati ne dovoljuje, da bi voda iz bojlerja iztekala nazaj v cev, ker bi lahko v tem primeru onesnažili vodo v omrežju.

V trgovini nam bodo dali par primerno dolgih cevi, pri čemer kupimo še varnostni ventil, ki ga praviloma menjamo hkrati.
Pod bojler si pripravimo vedro in krpo ter počasi odvijemo cev na priključku na bojlerju, voda zaradi varnostnega ventila ne bo iztekala, a menjali bomo tudi tega. Že pri prvem ali drugem obratu nam bo verjetno malo pricurljalo, a če glavni ventil dobro drži, se bo curek kmalu ustavil, saj bo podtlak držal vodo v bojlerju. Seveda pa moramo (so)stanovalcem naročiti, da niti po naključju ne smejo odpreti nobene pipe v kuhinji ali kje drugje v stanovanju ali hiši, ker bo v tem primeru podtlak popustil in voda se bo usula iz bojlerja. Cev menjamo karseda hitro, nato se lotimo druge, po enakem postopku.
 

Dodatni ventil

Če glavni ventil ne drži dobro in iz pipe še vedno malo teče, potem bomo imeli pri menjavi težave, zato je najbolje najprej zamenjati glavni ventil. Da se mojstri izognejo tej težavi pri naslednji menjavi, na cev hladne vode na steni pogosto namestijo dodatni zaporni ventil, čemur pravimo dvojno varovanje. Pri vodovodni napeljavi v stanovanju ali hiši velja nenapisano pravilo, da več ventilov ne škodi.


Zavedajmo se, da z vsakim dodatnim varnostnim ventilom povečujemo varnost in preprečujemo ne samo težave pri servisiranju, menjavi armatur, ampak tudi morebitno poplavo. Če se nam menjava cevi po opisanem postopku zdi prezahtevna, nevarna, potem stvar vsaj prvič prepustimo strokovnjaku.