VRT
Tanka preproga nahrani zemljo
Čeprav listje večina odstranjuje s trate, bi ga bilo bolje pustiti tam; zagotavlja zavetje različnim organizmom, ki izboljšujejo kakovost zemlje.
Odpri galerijo
Mirno ga lahko pustimo na trati, če bi raje imeli zeleno, listje preložimo na gredice. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Pogled na jesensko listje, ki z različnimi barvami krasi krošnje okoliških dreves, je čudovit, nekoliko manj veselja pa prinaša, ko odpade z vej in prekrije zelenice ter trate. Grablje postanejo nepogrešljivo orodje, saj večina ljudi sproti odstranjuje nastalo preprogo. Ne samo zato, ker kvari videz okolice, temveč tudi ker naj bi škodovala rastju, na katero pade.
A čeprav deloma drži, da preveč odpadlega listja, ki čez zimo ostane nakopičeno v visokih gomilah, duši pod njimi rastočo travo, v tanki oblogi bogati zemljo in pripomore k lepši zelenici, kajti med razpadanjem v prst iz njega prehajajo nepogrešljiva hranila. Hkrati zagotavlja zavetje in hrano različnim večjim in manjšim organizmom, ki s svojim delovanjem izboljšujejo kakovost zemlje ter s tem poskrbijo za lepši in bolj zdrav vrt.
Odpadlo listje ima vsaj dvojni učinek, pod njim iz semen ne more vzkliti plevel, ki sicer spomladi zraste na zelenici, hkrati gnoji rastočo travo. Zakaj namenjati denar za gnojila in čas za odstranjevanje neljubih rastlin, ko pa vse to lahko odpravi tisto, kar jeseni odvrže narava? Za najboljši učinek ga je najbolje nekoliko zdrobiti, denimo tako, da se čezenj zapeljete s kosilnico – zdrobljeno na manjše koščke bo do pomladi zagotovo razpadlo in znatneje obogatilo prst ter izboljšalo kakovost želenega rastja.
Če bi jeseni kljub vsemu radi brezhibno trato, listja pa vendarle ne bi zavrgli, ga nasujte okoli grmičkov in dreves. Hranljive snovi bodo prehajale v zemljo in tako negovanim rastlinam omogočile boljšo rast.
Odpadlo listje je odlična sestavina komposta, saj se s časoma spremeni v bogato zemljo. Med plasti listja položite nekaj vej, ki bodo omogočile kroženje zraka in pospešile spreminjanje listja v humus.
Z njim lahko zaščitite za mraz občutljive rastline, kot so sivka, rožmarin ter vrtnice. Ko jih boste obdali z listjem, ga obtežite z vejami, da ga zimski vetrovi ne bi odpihnili.
Če se želite izogniti plevelu na gredicah, jih prekrijte z listjem. Plast naj bo rahla in debela največ tri centimetre. Spomladi bo na cvetličnih in zelenjavnih gredicah manj plevela in hkrati več do rastlin prijaznih hranljivih snovi ter organizmov, ki bogatijo zemljo.
Kopica listja na odmaknjenem delu vrta je zatočišče številnim koristnim živalim, denimo ježkom, ki bodo v zameno za zavetje iz vaše okolice pregnali škodljivce. Z razkrajanjem odmrlih delov rastlin bo kopica postala domovanje na vrtu nepogrešljivih deževnikov.
Čeprav načeloma velja, da je odpadlo listje koristno in na vrtu dobrodošlo, so tudi izjeme: tisto, ki ga odvržejo kostanji, oreh in hrast, vsebuje tanin, snov, ki zavira rast drugih rastlin, zato ga je bolje odstranjevati. Primerno ni niti za kompostiranje, saj tanin upočasnjuje proces razgradnje drugih sestavin komposta.
Odpadlo listje zagotavlja zavetje številnim na vrtu koristnim živalim.
A čeprav deloma drži, da preveč odpadlega listja, ki čez zimo ostane nakopičeno v visokih gomilah, duši pod njimi rastočo travo, v tanki oblogi bogati zemljo in pripomore k lepši zelenici, kajti med razpadanjem v prst iz njega prehajajo nepogrešljiva hranila. Hkrati zagotavlja zavetje in hrano različnim večjim in manjšim organizmom, ki s svojim delovanjem izboljšujejo kakovost zemlje ter s tem poskrbijo za lepši in bolj zdrav vrt.
Naravno gnojilo
Odpadlo listje ima vsaj dvojni učinek, pod njim iz semen ne more vzkliti plevel, ki sicer spomladi zraste na zelenici, hkrati gnoji rastočo travo. Zakaj namenjati denar za gnojila in čas za odstranjevanje neljubih rastlin, ko pa vse to lahko odpravi tisto, kar jeseni odvrže narava? Za najboljši učinek ga je najbolje nekoliko zdrobiti, denimo tako, da se čezenj zapeljete s kosilnico – zdrobljeno na manjše koščke bo do pomladi zagotovo razpadlo in znatneje obogatilo prst ter izboljšalo kakovost želenega rastja.
Listje nasujemo okoli grmičkov in dreves; hranljive snovi bodo prehajale v zemljo in tako negovanim rastlinam omogočile boljšo rast.
Če bi jeseni kljub vsemu radi brezhibno trato, listja pa vendarle ne bi zavrgli, ga nasujte okoli grmičkov in dreves. Hranljive snovi bodo prehajale v zemljo in tako negovanim rastlinam omogočile boljšo rast.
Odpadlo listje je odlična sestavina komposta, saj se s časoma spremeni v bogato zemljo. Med plasti listja položite nekaj vej, ki bodo omogočile kroženje zraka in pospešile spreminjanje listja v humus.
Z njim lahko zaščitite za mraz občutljive rastline, kot so sivka, rožmarin ter vrtnice. Ko jih boste obdali z listjem, ga obtežite z vejami, da ga zimski vetrovi ne bi odpihnili.
Kar jeseni odpade z dreves, ne mečite v smeti.
Če se želite izogniti plevelu na gredicah, jih prekrijte z listjem. Plast naj bo rahla in debela največ tri centimetre. Spomladi bo na cvetličnih in zelenjavnih gredicah manj plevela in hkrati več do rastlin prijaznih hranljivih snovi ter organizmov, ki bogatijo zemljo.
Ni vse primerno
Kopica listja na odmaknjenem delu vrta je zatočišče številnim koristnim živalim, denimo ježkom, ki bodo v zameno za zavetje iz vaše okolice pregnali škodljivce. Z razkrajanjem odmrlih delov rastlin bo kopica postala domovanje na vrtu nepogrešljivih deževnikov.
Listje, ki ga odvržejo kostanj, oreh in hrast, vsebuje tanin, snov, ki zavira rast drugih rastlin, zato ga je bolje odstranjevati.
Čeprav načeloma velja, da je odpadlo listje koristno in na vrtu dobrodošlo, so tudi izjeme: tisto, ki ga odvržejo kostanji, oreh in hrast, vsebuje tanin, snov, ki zavira rast drugih rastlin, zato ga je bolje odstranjevati. Primerno ni niti za kompostiranje, saj tanin upočasnjuje proces razgradnje drugih sestavin komposta.
