Tek za umetno vabo

Prva disciplina so hitrostne dirke hrtov (racing) na za to prirejenih krožnih progah. To so kinološki dogodki in ne sporne pridobitno naravnane dirke hrtov na stadionih, ki jih zaradi stav prirejajo ponekod v tujini.

Od dirk se razlikuje tek hrtov za umetno vabo (lure coursing) na varnih in preglednih progah v naravnem okolju; poleg hitrosti ocenjujejo še sposobnost sledenja, okretnost, vzdržljivost in željo po lovu. Tudi pri nas se je tak tek za vabo že dobro uveljavil.
Nekdaj in danes
Poimenovanje discipline lure coursing (lure = vaba) poudarja razliko med to športno disciplino in načinom lova s psi (coursing), ki je danes marsikje že prepovedan. Angleški izraz coursing označuje način lova, kjer psi vztrajno in z veliko hitrostjo zasledujejo živ plen, ki ga, če ga ujamejo, na koncu pogosto tudi pokončajo. Pri takem lovu se psi zanašajo na vid in ne na voh. Zlasti uspešno na ta način lovijo predstavniki hrtov (ki imajo zaradi večtisočletne načrtne selekcije izjemno dobro prilagojeno in značilno telesno zgradbo ter močan lovski nagon) pa tudi psi prvinskega tipa. Preganjanje vsega, kar beži pred njimi, veseli še mnoge druge pse, zlasti tiste z močno izraženim lovskim nagonom.


Željo psov po lovu, ki je za skrbnike po navadi hudo moteča, lahko odlično poteši tek za umetno vabo. Namesto živih živali tu pred psi "beži" umetna vaba, a njim je vseeno – plen je plen!
Šviga švaga
Za uradna tekmovanja je dolžina proge predpisana, na rekreativnih tekih pa je prilagojena sodelujočim psom. Tudi na teh so proge vedno načrtovane tako, da so za pse čim bolj varne, za začetnike pa pogosto tudi precej krajše ali ravne.
Proge so postavljene na velikih in preglednih terenih. Umetna vaba je največkrat narejena iz šopa plastičnih trakov in pritrjena na močno vrv, ki jo po tleh proti sebi vleče posebna naprava. Vrv je napeljana okoli nizkih, v tla pritrjenih kolutov, zaradi katerih med gibanjem sunkovito spreminja smer, podobno kot plen, ki beži pred zasledovalcem. Hitrost gibanja vabe je odvisna od hitrosti psa, ki teče za njo, prilagaja pa jo oseba, ki upravlja vlečno napravo.
Zdravje in kondicija
Tečejo naj le odrasli psi, ki so zdravi in imajo primerno telesno težo in dobro kondicijo. Pred vsakim tekom moramo psa ogreti in po teku ohlajati s hojo ter paziti, da pred tekom, med njim in po njem ne pije večjih količin vode. Psi za vabo ves čas tečejo, kolikor hitro morejo, kar drugače le redko počno, in to je zanje zelo naporno. Zato moramo znati tudi dobro preceniti, koliko naš pes res zmore, da ga zaradi njegovega (in svojega) navdušenja ne obremenimo preveč. Seveda moramo ob vsem tudi natančno upoštevati varnostna opozorila in navodila organizatorja prireditve.
Za in proti
Kot mnoge druge dejavnosti ima tudi tek za umetno vabo svoje zagovornike in nasprotnike. Glede na to, s kakšnim navdušenjem psi to počno, pa mislim, da jim tovrstno zabavo tu in tam lahko privoščimo. Psi v "dovoljenem" preganjanju plena zares uživajo, obenem pa sproščajo nakopičeno energijo in krepijo telesno pripravljenost. Po teku so zadovoljni, prijetno utrujeni in zato nekaj časa tudi bolj umirjeni, pogosto pa tudi bolj poslušni in vodljivi.
*Karmen Zahariaš je inštruktorica vzgoje in šolanja družinskih psov