Temperaturna nihanja: krompir že lahko sadimo v rastlinjakih
Klimatologi ugotavljajo, da je bil januar nadpovprečno topel, nadpovprečno namočen in boren s sončnim obsevanjem. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 umešča letošnji januar na 5.–7. mesto najtoplejših januarjev od leta 1950. Padavin je bilo na vzhodu celo trikrat več kot običajno.
Po mesečni temperaturi zraka in višini padavin je bil podoben januarju 2014. Vremenski potek se je nekoliko razlikoval. Enako kot letos je bila druga polovica meseca bistveno hladnejša od prve. Februar nam je prinesel zimski mraz in več jasnine. Temperature zraka so v prvem februarskem tednu ponekod padle tudi pod –10 °C, pod ničlo se je ohladilo tudi na Primorskem, na izpostavljenih mestih s snežno odejo pa so temperature padle celo pod –20 °C. Segreli se niso niti popoldnevi, kljub sončnemu vremenu.
Pri sajenju krompirja upoštevamo kolobar.
Bile so tudi velike razlike med legami. Pobočne so bile kar nekaj stopinj toplejše od dolinskih. Sredina februarja je prinesla nekoliko toplejše dneve, popoldnevi so se v posameznih dnevih ogreli nad 10 °C, na Goriškem celo nad 15 °C.
Tudi v nadaljevanju februarja, vse do pustnih dni, se bodo zračne mase v višinah hitro menjavale. Od petka do pustnega torka kaže na več vlage. Od debelega četrtka do nedelje bo nekaj jugozahodnika, ki bo prinesel oblačnost predvsem v zahodno in osrednjo Slovenijo. Nato bo veter spet bolj spremenljivih smeri.
Padavine bodo malo verjetne, morda kakšna kaplja v noči na soboto, nekoliko verjetnejše pa bodo manjše padavine v noči na pustni torek. Jutranje temperature bodo večinoma med –2 in 4 °C, popoldanske pa od 5 do okoli 10 °C. Kurenti so si na svečnico (2. februarja) po tradiciji prvič nadeli zvonce, letos v hladnih dneh. S tem so začeli svoje poslanstvo odganjanja zime in zla in prinašanja pomladi, sreče in dobre letine.
Krompir v rastlinjaku
Vrtičkarji že brskamo po katalogih semen za letošnje leto. Na vsakem vrtu se zagotovo znajde tudi krompir. Na voljo je že sortna lista krompirja, z najprimernejšimi sortami, ki so kar najbolj prilagojene na naše rastne razmere. Sortna lista deli sorte po zgodnosti ter tudi drugih lastnostih, na primer po količini pridelka, uporabi, odpornosti proti boleznim in škodljivcem in občutljivosti za fiziološke napake in tolerantnosti na sušo.
Ko se temperature dvignejo nad 5 °C, je primeren čas za zimsko rez sadnega drevja.
Krompir sadimo spomladi, ko temperature tal sežejo čez 9 °C in ohladitev ne pričakujemo več. Čas za saditev na prosto letos še ni prišel, je pa možna sadnja v rastlinjakih. Ključ do dobre letine je pravilno izbrana sorta, saj niso vse primerne za gojenje v rastlinjakih.
V te namene je priporočljivo dati prednost zgodnjim sortam, ki imajo kratko rastno dobo in hitro dajo pridelek. Vsako leto sadimo krompir na drugo gredo, ker tako preprečujemo napad bolezni in škodljivcev. Ker je v sorodu s paradižnikom, je pri sajenju treba pazljivo upoštevati kolobar. Gomolje je treba pred sadnjo nakaliti, še posebno kadar temperature tal še niso v optimalnih mejah za saditev. Nakaljujemo jih pri temperaturi okoli 10 do 15 °C, v prostoru mora biti tudi dovolj svetlobe.
Čas rezi
Jablane in hruške obrezujemo v drugi polovici zime, če vremenske razmere to dopuščajo. Ko se temperature dvignejo nad 5 °C, je primeren čas za zimsko rez sadnega drevja. V večjih nasadih to poteka tudi v hladnejših dneh, zaradi obilice dela, ki zahteva tudi svoj čas. Pri rezi največ pozornosti posvetimo uravnavanju rodnosti. Redno obrezovanje sadnih dreves skrbi za razvoj zdravega rodnega lesa, obenem pa poskrbi tudi za zračno in osvetljeno krošnjo.
Rez je odvisna od vrste sadnega drevja, starosti in vzgojne oblike. Na splošno najprej porežemo vse poganjke, ki izraščajo iz tal in iz spodnjega dela debla, ter poškodovane veje in veje, ki moteče rastejo v notranjost krošnje. Sledi izrezovanje navpičnih poganjkov, ki jim rečemo tudi vodni poganjki ali bohotivke. Če je teh po lanski rezi pognalo preveč, je to jasen znak, da je bila rez premočna. V takem primeru drevesu pustimo nekoliko več višine z izbiro močnega poganjka v sredini krošnje.
Vsako leto krajšamo vodilne poganjke, po potrebi tudi stranske. Skrbimo, da slednji ne konkurirajo glavnim. Odstranjujemo poganjke, ki rastejo naravnost navzgor, in za vodilne izbiramo tiste, ki izraščajo čim bolj vodoravno navzven. Pri obrezovanju moramo upoštevati, da se cvetovi pri jablanah in hruškah razvijejo na dvoletnih rodnih poganjkih.
Prihaja tudi čas, ko je po rezi treba poskrbeti za varstvo sadnega drevja, za predspomladansko škropljenje. Določeni škodljivci sadnega drevja prezimijo na lesu. Od njihove številnosti je odvisno, kakšno škodo nam bodo pozneje povzročali, zato je treba pregledati les in se ravnati po priporočenih škropilnih koledarjih. Da primernega časa za varstvo rastlin ne bomo zamudili, se lahko po nasvet obrnemo tudi na najbližjo kmetijsko svetovalno službo.
