Terenec z zmerno ceno

Suzuki je ena redkih znamk, pri katerih je mogoče v ospredje postaviti vrednost za plačani denar. Njihova vitara je namreč suv, poleg tega ima še štirikolesni pogon, dober hibridni sklop in korektno porabo. Suzukiji so imeli pogosto bencinske motorje, ki res ne potrošijo prav veliko. Včasih gre za blage hibride, v tem primeru pa za bolj konkretno bencinsko-električno kombinacijo, tržno jo označujejo z angleškim izrazom »full hybrid«. No, vse pri tem avtomobilu le ni odlično.

Ugodna poraba

Bencinski štirivaljnik z 1,5 litra prostornine ima moč 74 kW, pomaga mu še 24-kilovatni električni motor. Sistemska moč znaša 85 kW. Vitara speljuje predvsem v električnem pogonu, ob spuščenem plinu tudi pridobiva energijo, prav tako je med vožnjo sposobna občasno kilometer ali dva prepeljati le na elektriko. Sicer pa ta rahlo pomaga bencinskemu motorju. Če imamo lahko nogo, se vse to pri običajni rabi kaže v dokaj ugodni porabi, manj kot šest litrov. Pravzaprav je bilo v našem primeru 5,8 litra prav toliko, kot navajajo uradni tehnični podatki.

Če cestne preizkušnje niso prehude, gre pogon le na sprednji kolesi, kadar je treba, se prenese še na zadnji. Lahko si že prej nastavimo, da bo pogon ves čas štirikolesni. Za prenos moči skrbi samodejni robotizirani menjalnik, ki je občasno, predvsem ob malce močnejšem pospeševanju, malce glasen.

Solidno prostorna

Vitara je glede na skromne zunanje mere (dolžina 417 centimetrov) solidno prostoren avtomobil, bolj na zadnji klopi kot v prtljažniku. Zaradi baterije hibridnega sistema ima v osnovi le 289 litrov prostora (pri blagem hibridu 375 litrov), je pa enostavno povečljiv s podrtjem zadnje klopi, ki pade v ravno dno.

Ureditev za volanom je korektna, tu mislim na ustrezno kombinacijo upravljanja na dotik in pritiskanja na gumbe. Materiali so solidni, vendarle bi bili lahko kakšni deli iz plastike boljši. Večja zamera gre delovanju večopravilnega sredinskega zaslona: radijske postaje je digitalni sistem lovil slabo, slišnost pametnega telefona v prostoročnem načinu delovanja je bila šibka. Tudi asistenčni sistemi bi bili lahko malce bolj dodelani.

Štirikolesni pogon je za tiste, ki ga potrebujejo, velik adut.

Sicer pa je celoten vtis o izdelku vseeno dober, saj zanj ne plačamo gore denarja. Približno 28 tisočakov velja ta najbolje opremljena vitara, kar je še kolikor toliko spodoben znesek. Druga stvar je, koliko boste nanjo v teh časih morali čakati.