Test Volvo XC 40: Kompaktni suv po švedsko

XC 40 je dolg 4,4 metra, kar precej visok in tudi oddaljenost od tal ni čisto zanemarljiva (21 cm). Volvu je treba priznati, da mu je uspelo oblikovati suva, ki sicer jasno pripada oblikovalski šoli znamke, a je vseeno dovolj drugačen od drugih dveh športnih terencev, posebno to velja za stranski del in zadek, s katerim deluje bolj igrivo. V kabini je to dokaj prostoren izdelek, odlično se sedi spredaj, pa solidno za dva zadaj, čeravno tam malo bolj pokončno, in stranski pogled ni posebno širok. Tudi pod prtljažnimi vrati je kar veliko nakladalnega prostora, je pa ta del domiselno urejen; povečuje se v povsem ravno dno, rob je ustrezno zaščiten, prtljažna polica se pospravi v dvojno dno, vse skupaj je moč pregraditi.​

Znan slog

Za volanom je slog znan in ni slab, seveda vse skupaj bolje deluje v višji opremi. Večfunkcijski prikazovalnik je preprost za upravljanje na dotik, se pa z mnogimi dotiki prstov le rad umaže, in kot da bi pri Volvu vedeli, nas v predalniku čaka krpica za čiščenje. Nekaj prijaznih rešitev so se še domislil Švedi; zvočnik v vratih so postavili višje in tam lahko shranite steklenico, v sredinski konzoli je košek za smeti, ki ga lahko iztaknemo in izpraznemo. Lična je mini ročica samodejnega menjalnika, ki ima tudi zelo mini gibe in se lahko pri pretikanju po programih kdaj zmotite. Tam okoli je tudi nekaj gumbov, ki s plastiko niso ravno navdušili.

Klasični pogoni

Čeprav Volvo veliko napoveduje, kako bo že v nekaj letih naredil radikalen preskok v smeri elektrifikacije, je uvodoma njihov novi suv v ponudbi še z zelo klasično pogonsko tehniko. V konkretnem primeru z dizelskim štirivaljnikom z močjo kar 190 konjev. Tu sta še štirikolesni pogon, ki utegne na slabih podlagah priti zelo prav, in samodejni menjalnik z osmimi prestavami. Ta kombinacija je veliko bolj všečna na odprti cesti, kjer je dizel zelo poleten in hkrati miren, kot pa v mestu, kjer bi si želeli tišjega delovanja. Poraba se je v prvem primeru gibala med 6 in 7 litri, v drugem pač ni šlo pod 8 litrov.

Volvo seveda zmore ponuditi veliko na temo dodatkov v smislu udobja ali varnosti; zelo pomagajo najrazličnejši asistenčni sistemi, po količini katerih ne zaostaja za večjimi sorodniki. Vse to avtomobil, ki že v osnovi ni ravno poceni, še občutno podraži. Ampak to v svetu premijskih avtomobilov res ni nič novega.