Težavni odnosi so lahko stvar dogovora

Po izobrazbi je Nataša Gerželj sicer anglistka, dipl. ekonomistka in bodoča magistra menedžmenta, ki uči poslovno angleščino, a vodi tudi delavnice za osebni razvoj, predvsem o karmi v praksi, torej na različnih področjih vsakdanjega življenja. S posebnimi tehnikami jo namreč lahko ozavestimo, vplivamo nanjo, jo predelamo, razrešimo ter poskrbimo, da se nam določeni težki dogodki zgodijo v milejši obliki.
»Karma je zgolj zakon vzroka in posledice, ne gre za kazen,« poudari, saj mnogi njeno delovanje napačno razumejo. »To je enako, kot da bi dejstvo, da gremo v šolo, dojemali kot kazen, čeprav smo se za šolanje odločili.« Hkrati pa karme ne smemo povezovati samo s preteklimi življenji, ampak se osredotočiti predvsem na sedanji trenutek, v katerem jo lahko razrešimo.

Karma je več, kot si mislimo

»Dogodki v našem življenju so včasih tako kompleksni in nenavadno povezani, da ne veš, od kje je kaj prišlo,« pravi, »toda kljub temu je vsaka stvar povezana s tabo, sicer se ti ne bi zgodila.« Na njeni delavnici lahko dobi človek konkreten vpogled v vzroke dogajanja ali pa se razrešitev le-tega zgodi na drugih, globljih nivojih. Pri reševanju karmičnih situacij vodi ljudi z energijskimi tehnikami, dihanjem, vajami s telesom in gibanjem, vedno usklajeno univerzalno zavestjo. »Ne smemo pa se vmešavati v karmo nekoga drugega, če nismo poklicani za to,« opozarja. Sama je nekoč že stopila korak nazaj, saj se je določena karmična povezava med mamo in sinom morala odviti. Sin tako ni 'smel' razreševati situacije pri njej, dokler nista z mamo uredila med sabo, kar je bilo treba, po medsebojnem dogovoru na dušni ravni. S starši in otroki imamo namreč po navadi najpomembnejše dušne dogovore, tako kot s partnerji, pove.

Ni slabe karme

»Karmo lahko doživljamo kot dobro in slabo, toda sama po sebi ni taka. Je zgolj naravni zakon, tako kot gravitacija,« razbije še en mit. »Zaradi določenih vzrokov in dušnih dogovorov za njimi se ti bo dogajala določena karma, a to ni kazen,« znova ponavlja, »saj tudi šolski test ni kazen. Tudi padeš na njem, ni namreč nič narobe, le ponavljanje testa je težje. Vendar imaš vedno še eno možnost in vedno gre za napredovanje na naslednjo lekcijo,« pove. »Težavni odnosi niso nujno slabi, lahko so stvar dogovora. Rodimo se namreč z načrtom, v razmerja, ki so za nas koristna, da se naučimo nekaterih stvari. Zato, če imamo z nekom slab odnos, to ne pomeni nujno, da smo mu nekaj slabega naredili. Če se moramo nečesa naučiti, gremo skozi to izkušnjo.« Tak primer je npr. gospod iz njene prakse, ki se je soočal z neplodnostjo. »Na ravni duše to ni bila kazen,« pravi, »odločil se je, da bo v tem življenju spoznal vrednost sekundarne družine, saj je v prejšnjih življenjih vedno dajal prednost primarni, svojim staršem. Njegova lekcija je bila spoznati, da so otroci in žena enako pomembni. Zato je moral posvojiti otroke, in ker se je s tem precej namučil, zdaj ceni svojo drugo družino.« Podobno neka gospa ni sprejemala drugega kot tradicionalno obliko družine, učila pa se je lekcije, da so tudi drugačne družine enako vredne in pomembne. Rodila se je mami samohranilki, da je razumela, da ni mama nič kriva, da se stvari v življenju preprosto zgodijo ter da ni dobro obsojati drugih.

Različne oblike karme

»Precej odnosov temelji na karmičnih dogovorih. Take ljudi prepoznamo in nečesa nas učijo. Lahko pa ti nekdo tudi preda informacijo v treh minutah in ga nikoli več ne vidiš,« pravi. »Vsi in vse je namreč povezano, tako kot v celice v telesu. Zato se lahko vzpostavijo povezave tudi med ljudmi, ki se ne poznajo. Bolj se zavedamo te povezanosti, bolj se nam bodo dogajale sinhronosti. Kadar pa mislimo, da smo le žrtve krutega sveta, se te stvari ustavijo.« S svojim vedenjem lahko vplivamo na karmo. »Določene karmične situacije so sicer nespremenljive, a zgodijo se lahko v manjši ali večji obliki. Tudi nespremenljiva karma ni zapisana v kamen. Ne moreš je preprečiti, a doživiš jo lahko v različnih oblikah. Nekatere izkušnje smo si namreč zadali, saj podpirajo naš razvoj in so del procesa. Ko smo v njem, sicer zaradi dreves ne vidimo gozda, a dobro je, da se zavedamo, da obstaja zemljevid, s katerim se rodimo, četudi ga pozabimo, in da nam bodo v življenju določeni deli tega jasni, a ni nič narobe, če ne vemo vsega.« »Če si se nečesa že naučil, ne potrebuješ testa, če ti snov manjka, pa ga dobiš,« pojasni, kaj je spremenljiva karma. »Določene zadeve je mogoče oddelati na tak način, da se potem problem sploh ne pojavi, kar lekcijo že znaš.«

Karmične situacije

»Karmične so stvari, ki se ponavljajo, oz. odnosi, v katerih doživljamo močna čustva. Znak zanje je tudi, da ti je nekaj zelo pomembno. Skupni dejavnik teh ponavljajočih se situacij pa si ti, torej moraš prevzeti odgovornost zanje. Nič se ne dogaja kot posledica krutega sveta, ne da bi imel sam kaj s tem. Tudi če si žrtev ropa, te je nekaj potegnilo v banko v tistem trenutku,« pove, »ni pa treba, da zato ostaneš v strahu. Prevzemi nadzor, pridobi nazaj svojo moč in pojdi naprej.« Ko se ti ponavljajo težke situacije, to namreč pomeni, da na določenem področju ni ravnovesja, nadaljuje. »Če si bil priča ropu, je nasilje tvoja tema, četudi si le žrtev. Če se ti dogajajo z nasiljem povezane situacije, moraš nekaj spremeniti. Povezan si z vsem, kar se ti ponavlja, zato najprej ozavesti vzorec. Rešitve so lahko različne, od uvajanja sprememb do dela z različnimi tehnikami.«

Zakon privlačnosti

»Pri njem se je treba zavedati, da želje izhajajo z istega nivoja kot blokade. Če si usmerjen v željo, ti hkrati blokada onemogoča njeno izpolnitev. Zato se ne smemo vezati na želje in rezultate, ampak izid prepustiti univerzalni zavesti,« pravi. »Zakon privlačnosti deluje podobno kot telo. Celica mu da informacijo, da nekaj potrebuje, potem pa telo samo poskrbi zanjo. Seveda če ugotovi, da je to sedaj najbolje za tvojo rast, če ne, bo prišlo kaj drugega. Včasih tudi boljšega.«

Spreminjanje ponavljajočih se situacij

»Včasih ni dovolj, da situacijo samo ozavestimo,« pravi. »Lahko imaš karmične občutke do nekoga, ki ti je nekaj naredil. A treba je biti previden z odpuščanjem, ki je zadnje čase tako priljubljeno,« opozarja. »Lahko mu oprostiš, da bosta imela mir, se v to prisiliš, potlačiš čustva, nato pa se čudiš, ko te začne boleti želodec. Zato moraš najprej sprejeti vse, kar se dogaja, nato pa delati s čustvi. Ni dovolj, da se z umom odločiš za odpuščanje, predelati je treba čustveno plat. In ko to narediš, začne tudi telo delovati drugače, okoliščine se spremenijo, saj si kot magnet, ki si ga razmagnetil, da ne more več pritegniti istega kot prej,« zaključi.