Težke plodove podpremo, gredic ne puščamo praznih, da se razrase plevel
Zadnji povsem poletni mesec nas obdari z obilico pridelka, na voljo so paradižniki, kumare, bučke, paprike, feferoni, melone in lubenice, stročji fižol, poletne sorte solat, rukola in še bi lahko naštevali.
Pri plodovkah je pomembno, da zrele plodove sproti pobiramo, le tako bo rastlina ustvarjala nove cvetove in plodove. Če se držimo setvenega koledarja, to počnemo ob dnevih za plod, avgusta so to 9., 16., 17., 26., 27. in 28. Te dni nekoliko več pozornosti namenimo predvsem paradižniku, ki zahteva veliko nege, da nas bo še dolgo razveseljeval s svojimi rdečimi sadeži.
Enako kot julija tudi avgusta redno odstranjujemo zalistnike, da ne bi povsem nekoristni izrastki po nepotrebnem izčrpavali rastline, ki bi energijo in hranila sicer porabila za plodove. Ob letošnjem sušnem in vročem poletju je dobra novica ta, da bo paradižniku prihranjena ena največjih nadlog, krompirjeva oziroma paradižnikova plesen, ki je pogosta ob hladnejših in vlažnih poletjih.
Če se plodovi paradižnika povesijo do tal, jih podložimo z deščico, da se ne bodo dotikali zemlje.
Ta uniči celotno rastlino, vključno s plodom, da se bolezen ne bi prenesla na druge rastline, pa je treba obolele zažgati. Kljub temu je paradižniku priporočljivo odstraniti spodnje liste, lahko vse tiste, ki rastejo nižje od plodov, vsekakor pa tiste, ki se dotikajo tal. Ti namreč lahko začnejo gniti že, če se dotikajo zemlje, ki je dlje vlažna zaradi zalivanja. S slednjim sicer pri paradižniku ni treba pretiravati, saj brez težav preživi tudi daljša sušna obdobja.
Povsem brez vode je lahko do dva meseca, a bodo plodovi v tem primeru manjši, saj je v zelo suhi zemlji otežen prenos hranil, zato ga je občasno le priporočljivo zaliti, dovolj je enkrat tedensko; da bi tla ostala čim dlje vlažna, gredico zaščitimo z zastirko.
Pri sortah, za katere so značilni večji in težji plodovi, pazimo, da jih redno vežemo na oporo ali podpremo, sicer se steblo lahko povesi in v skrajnem primeru zlomi. Zgolj povešeno steblo ni večja težava, pazimo le, da plod ne počiva na golih tleh, saj lahko zgnije. Podenj položimo denimo deščico in počakamo, da dozori.
Kadar se steblo zlomi, pa nam ne preostane drugega, kot da plod spravimo, četudi še ni dozorel. Lahko ga postavimo na suho mesto in sončno lego ter počakamo, da se obarva.
Avgusta prazne gredice zapolnimo z rastlinami za zeleno gnojenje.
Ob resnično bogati letini imamo na voljo ogromno načinov, kako paradižnik spraviti za hladnejše mesece: lahko ga posušimo, posušenega vložimo v olje, iz svežega pa skuhamo omake in sokove. Le v zamrzovalni skrinji se ne obnese najbolje, saj bo, ko ga bomo odtajali, od njega ostala bolj kot ne le lupina.
Seveda pa avgusta ne pozabimo praznih gredic napolniti z novimi sadikami in posevki. Sadimo denimo cvetačo, brokoli in kitajsko zelje, sejemo pa rdečo peso, črno redkev, repo, poletne solate, peteršilj, korenje, špinačo in nizki fižol. Če katere od praznih gredic to leto ne nameravamo več uporabljati, je nanjo priporočljivo zasaditi rastline za zeleno gnojenje.
Mednje spadajo oljna redkev, ajda, nekatere vrste detelje, gorjušica in facelija, poskrbele pa bodo, da se na praznih gredicah ne bo razrasel plevel in namnožili škodljivci. Zadnji čas za setev vseh omenjenih rastlin je avgust.
