Težko pričakovani dež prihaja, suša pestila večji del Slovenije
Ob koncu marca prihaja težko pričakovani dež, pred njim so bili dnevi topli, najvišje dnevne temperature zraka so se dvignile nad 20 °C. A ne glede na to se bo marec poslovil kot podpovprečno topel mesec, jutra so bila namreč hladna: v Ljubljani bo za kako desetinko, v Murski Soboti za 1,2 °C, v Biljah za 1,4 °C, v Celju pa za 1,6 °C hladnejši od povprečja 1981–2010.
V fenološki fazi začetka cvetenja zgodnjih koščičarjev je treba v primeru padavin opraviti prvo škropljenje proti cvetni moniliji.
Spomladanska suša je pestila večji del Slovenije: marca je padlo le nekaj milimetrov dežja, običajno ga v tem mesecu v osrednji Sloveniji pade med 60 in 80 mm, na vzhodu pa med 40 in 50 mm. Konec marca je v visokogorju le še malo snega v primerjavi z lanskim letom, ko ga je bilo še enkrat toliko. Tudi v sredogorju in nižje je bilo lani snega več, letos pa je predvsem na sončnih legah marsikje že skopnel.
Dramljenje rastlin
Toplota zadnjih dni je sprožila odpiranje cvetov zgodnjih koščičarjev, močno napeti padavine čakajo tudi brsti drugega sadnega drevja. V fenološki fazi začetka cvetenja zgodnjih koščičarjev je treba v primeru padavin opraviti prvo škropljenje proti cvetni moniliji in preostala preventivna škropljenja. V nasadih breskev in nektarin nevarnost okužb z breskovo kodravostjo še ni minila.
Padavine bodo namočile vrhnji sloj tal. Pričakujemo lahko hitro ozelenitev travne ruše, ki je na travnikih rjava in izsušena. Marsikje so tla zaradi suše precej razpokana, ponekod je travna ruša redka in jo bo treba dosejati. Najbolj so na udaru ozimna žita ter oljna ogrščica. Ozimna žita se še razraščajo oziroma bodo kmalu prešla v steblenje. Marsikje so listi porumeneli, še posebno pri posevkih na peščenih tleh in pri pozno jeseni sejanih posevkih, ki so morali glavnino razraščanja opraviti v spomladanskem času.
Oslabljena drevesa lahko postanejo tarča škodljivcev, na primer lubadarja.
Tudi setev jarih žit najbrž ne bo uspešna, saj je bilo seme dano v suho zemljo, za kalitev pa se mora semensko zrno napiti vode za več kot polovico svoje teže. Seme bo zaradi suše vzkalilo kasneje, to pa pomeni, da bo v vitalnih razvojnih fazah po vsej verjetnosti izpostavljeno poletni suši in bo pridelek lahko manjši od pričakovanega. Srž setve jarih žit je namreč zgodnja setev, praviloma v marcu, da lahko z dinamiko razvoja pozneje prehiti poletno sušo.
Prve barve suhega gozda
Suša ni dobra niti za gozdove. Oslabljena drevesa lahko postanejo tarča škodljivcev, na primer lubadarja. Korenine odraslih dreves sicer sežejo po vodo globlje in v tem času, ko še niso olistana, niso ogrožena. Po žledolomu in uničevanju iglavcev zaradi lubadarja v preteklih letih si gozdovi še niso opomogli. Gozdarji in skrbniki gozdov še vedno pogozdujejo in obnavljajo gozdne površine, to pa v sušnih razmerah ne gre brez težav. Mlade sadike za ukoreninjenje in začetek rasti potrebujejo dovolj vlage, zato je lahko prijem posajenih drevesc precej neuspešen.
Tudi gozdna podrast je izmučena od suše, kljub temu pa so topli dnevi odprli cvetove spomladanskim gozdnim cvetlicam. Odprla se je podlesna vetrnica z zvezdastimi belimi cvetovi in številnimi rumenimi prašniki. Ponekod jo ljubkovalno imenujejo marijine srajčke oziroma bohkove srajčke. Podlesna vetrnica spada v družino zlatičnic, kamor spadajo tudi telohi, kalužnice, jarice, orlice.
Zacveti v družbi zelenega teloha, žafranov in prvih jetrnikov, v času, ko drevesa še niso olistana in do gozdnih tal še pride dovolj svetlobe. Je strupena rastlina, razširjena po vsej Sloveniji: korenika vsebuje strupa anemonin in protoanemonin, sok rastline lahko na koži povzroči vnetje, zaužitje pa krče in vnetje sečil ali hromitev osrednjega živčevja.
Rožnati in modri pljučnik
Med pomladnimi cvetlicami, ki presenečajo z barvo v suhi naravi, je pljučnik. Na isti rastlini so cvetovi dveh barv, rožnati in modri. Vsak cvet je najprej rožnat in nato moder. V njem je isto antokiansko barvilo, ki se prebarva, ko se spremeni kislost celičnega soka. Cvet, ki je bil oplojen, to pokaže navzven: sok v njegovem cvetnem venčku se naglo zakisa, zato se barvilo v njem prebarva iz rožnate v prepričljivo modro barvo.
Žuželke zaznajo, da se na moder cvet ne splača več usesti, saj je v njem presahnila proizvodnja medičine. Mlade pljučnikove liste je mogoče tudi jesti. V naših krajih ni prav veliko jedcev pljučnika, saj imajo ljudje raje regrat. Vrtovi so ponekod že obarvani v rumeno barvo narcis.
