ZAJEDAVCI
Tiste, ki življenje grenijo tudi plazilcem, moramo odstraniti
Zajedavci se spravijo tudi na plazilce; poznamo notranje in zunanje, enocelične in mnogocelične, med vidnimi zunanjimi so klopi, pršice in parazitske mušice.
Odpri galerijo
Zunanji paraziti so v prvi vrsti problem živali, ki prihajajo iz narave, oziroma živali v zbirkah, kjer ne poskrbijo dovolj za pregledovanje, zdravljenje ali karanteno prišlekov. Najpogostejši so klopi, pršice in parazitske mušice. Za plazilce so zelo moteči, saj se hranijo z njihovo krvjo. Poleg tega lahko s prehajanjem z živali na žival prenašajo različne bolezni, ki so za žival lahko škodljive ali celo usodne.
Pršice so manjši, težje opazni organizmi, ki povzročijo hrapavost kože in težave pri levitvi; po navadi prizadenejo površino, vendar lahko tudi pljuča ali kloako plazilcev. Okužene živali se pogosto cele namakajo v posodah z vodo in se drgnejo po različnih površinah v terariju.
Želve, ki živijo zunaj, imajo pogosto parazitske mušice, ki v manjše ranice odlagajo jajčeca, ličinke se pa tam potem razvijajo v drobne črve. Večja okužba lahko pripelje do šibkosti, izgube apetita ali celo smrti, če je ne zdravimo.
Najboljša preventiva pred okužbo z zunanjimi paraziti je nakup živali od znanega rejca; tako smo lahko prepričani, da ne gre za živali iz narave. Vsaka nova žival mora biti v karanteni, kar pomeni prostorsko ločenost in razkuževanje rok ter ustrezna oskrba živali. Pazimo tudi, da med terariji ne zamenjujemo opreme, kot so veje ali posode za vodo. Upoštevamo še, da so jajčeca pršic sposobna preživeti v stadiju mirovanja zelo dolgo. Karantena naj traja od treh tednov do treh mesecev. Če smo negotovi, ali ima neka žival parazite, svetujemo pregled pri veterinarju, ki se spozna tudi na plazilce.
Ko opazimo, da so se pojavile pršice, iz terarija odstranimo organske substrate, očistimo površino, po potrebi uporabimo insekticid in namesto substrata uporabimo papirnate brisače, časopisni papir ali vpojne plenične podloge.
*Mag. Nika Leben je biologinja in vodja Vivarija Bioexo v Kopru
Klopi, pršice, mušice
Klopi so sorazmerno veliki paraziti, ki jih zlahka opazimo, s svojimi obustnimi deli se pritrdijo na kožo plazilcev. Vedno jih je treba mehansko odstraniti, pri čemer pazimo, da obustni deli ne ostanejo v koži.Pršice so manjši, težje opazni organizmi, ki povzročijo hrapavost kože in težave pri levitvi; po navadi prizadenejo površino, vendar lahko tudi pljuča ali kloako plazilcev. Okužene živali se pogosto cele namakajo v posodah z vodo in se drgnejo po različnih površinah v terariju.
Želve, ki živijo zunaj, imajo pogosto parazitske mušice, ki v manjše ranice odlagajo jajčeca, ličinke se pa tam potem razvijajo v drobne črve. Večja okužba lahko pripelje do šibkosti, izgube apetita ali celo smrti, če je ne zdravimo.
K znanim rejcem
Preventivno ravnanje je zato za vsakega lastnika plazilcev, če gre za profesionalno rejo ali zgolj za posamezne hišne ljubljenčke, zelo pomembno. Seznaniti se je treba z načini vdora ali širjenja ter zdravljenjem in preprečevanjem ponovne okužbe.Najboljša preventiva pred okužbo z zunanjimi paraziti je nakup živali od znanega rejca; tako smo lahko prepričani, da ne gre za živali iz narave. Vsaka nova žival mora biti v karanteni, kar pomeni prostorsko ločenost in razkuževanje rok ter ustrezna oskrba živali. Pazimo tudi, da med terariji ne zamenjujemo opreme, kot so veje ali posode za vodo. Upoštevamo še, da so jajčeca pršic sposobna preživeti v stadiju mirovanja zelo dolgo. Karantena naj traja od treh tednov do treh mesecev. Če smo negotovi, ali ima neka žival parazite, svetujemo pregled pri veterinarju, ki se spozna tudi na plazilce.
Test za pršice
Pršice so v zgodnji fazi zelo težko opazne, posebno če gre za temnejše obarvani osebek, zato svetujemo preprost test. Z vodo ali oljem namočeno papirnato brisačo ali robčkom nežno obrišite kožo. Na beli podlagi po brisanju opazimo rjavo-sivkaste pikice, ki včasih tudi lezejo. Če večje stisnemo med nohti, opazimo kri.Ko opazimo, da so se pojavile pršice, iz terarija odstranimo organske substrate, očistimo površino, po potrebi uporabimo insekticid in namesto substrata uporabimo papirnate brisače, časopisni papir ali vpojne plenične podloge.
*Mag. Nika Leben je biologinja in vodja Vivarija Bioexo v Kopru