Tla vplivajo na izbiro: če ne marajo vlage, bodo tam, kjer voda zastaja, zgnile
Preden se lotimo zasaditve okrasne grede, je treba vedeti, kakšno prst imamo. Od nje je namreč močno odvisno, kako dobro bodo rastline uspevale. Za najbolj kakovostno prst načeloma velja ilovnata, a ta ne bo pogodu rastlinam, ki imajo raje bolj suha tla.
Čeprav so ilovnata najbolj rodovitna, slabše prevajajo vlago in ob daljših deževnih obdobjih se lahko zgodi, da bo voda začela zastajati na površini, rastline pa bodo zaradi preobilice vlage zgnile. Zato tiste, ki imajo raje bolj sušne razmere, posadimo v peščena tla. Ta sicer niso pretirano rodovitna, zato jih bo treba v večini primerov izboljšati z dodatkom mineralov ali gnojil, so pa veliko bolj zračna in na njih voda ne zastaja.
Pri nas najdemo še glinena in kamnita tla, a na manj površinah. Glinena so zelo podobna ilovnatim, zato bodo v njih uspevale enake rastline, kamnita pa so najbolj neugodna, saj v njih denimo ne bodo uspevale rastline z globokimi koreninami, glede odcednosti pa so podobna peščenim.
Da bi ugotovili, katero vrsto tal imamo na vrtu, ne potrebujemo dragih naprav in analiz, zadostovala bo roka. Ne premokro in ne presuho prst stisnemo v kroglo in opazujemo, kako se obnaša. Če se nikakor noče sprijeti, gre za peščeno prst, medtem ko bomo iz ilovnate in glinene brez težav oblikovali kroglo. Kamnita tla prepoznamo že ob pogledu, saj so posejana z manjšimi in večjimi kamni, tudi če lopato denimo zapičimo bolj globoko, bomo skorajda povsod trčili ob kakšen kamen.
Če ne marajo vlage, bodo tam, kjer voda
zastaja, zgnile.
V peščenih tleh bodo najbolj uspevale trpežne rastline, ki ne potrebujejo veliko vlage, oziroma so prilagojene na življenje v dolgotrajnih sušnih obdobjih. To so denimo vse vrste sukulent, hermelike in homuljice, saj jim mesnati listi omogočajo, da dlje zdržijo brez namakanja, pa rastline, katerih domovina je Sredozemlje.
Odlični trajnici za sušno okolje sta denimo sivka in žajbelj, ki ju v naravi najdemo na skalnatih obmorskih legah. Ker sta oba vajena rasti v plitvi zemlji, ju lahko posadimo celo v kamnita tla. Laški smilj je še ena od rastlin, ki brez težav preživijo pomanjkanje vode, pa materina dušica, plazeča sadrenka in turški mak.
V ilovnatih tleh bodo lepo uspevale rastline, ki tvorijo košate zelene liste, podobne tistim, ki jih najdemo ob obronkih gozdov, kjer je prav tako več vlage. Mednje spadajo ščitnik, hoste, oslad, dresen, jeglič, desdemona in rodgersija pa perunike oziroma irisi.
Če iz prsti zlahka oblikujemo kroglo, je ilovnata, peščena krogla bo takoj razpadla.
Če si na vrtu zaželimo katero od teh rastlin, a so tla tam bolj peščena, lahko poskusimo, še posebno če imamo na voljo senčno lego. Imele bodo več možnosti za preživetje, kot če bi rastline, ki ne marajo vlage, posadili v ilovnata tla, jih bo pa treba veliko in pogosto zalivati, zlasti poleti. Da potrebujejo vodo, bodo sporočile s povešenimi listi, ko ti postanejo svetlejši, rumenkasti, ob robovih celo rjavi, pomeni, da je rastlina že pošteno žejna.
