To je čas, ko že lahko sejemo na prosto

Februar je zadnji povsem zimski mesec in narava, tudi vrtički, še počiva. To pa ne pomeni, da lahko počivajo tudi vrtičkarji. O tem, kaj vse lahko posejemo, če želimo vzgojiti svoje sadike, smo že pisali, nekaj dela pa bodo imeli tudi že tisti, ki si želijo zgodnjih pridelkov nekaterih vrtnin. V drugi polovici meseca bo, če bodo tla odmrznjena oziroma jih ne po prekrivala snežna odeja, denimo čas za sajenje česna na prosto, tudi bob in zgodnje korenje že lahko vtaknemo v zemljo. Posejemo zimske sorte solat, kot so posavska in pariška, ter lattughino oziroma italijansko solatko, za katero so značilni listi z rjavkastimi obrobami, gojimo pa jo lahko vse leto, ter catalogno. Slednja na pogled nekoliko spominja na rukolo, vedno bolj priljubljena pa je zaradi odpornosti proti nizkim temperaturam, zaradi česar jo lahko vzgajamo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ter dejstva, da ne gre v cvet. Je tudi zelo okusna in jo lahko uporabljamo zgolj kot dodatek solatam z bolj blagim okusom. V tem primeru ne poberemo cele, ampak želeno količino listov, na njihovem mestu pa bodo kmalu pognali novi. Pravzaprav bolj ko jo bomo obirali, bolj bo poganjala nove lističe.

Februarja v tople grede sejemo čebulo iz semena in por, konec meseca še zgodnje zelje, brokoli, cvetačo, kolerabico, rukolo in redkvico, na prosto pa prezimne sorte radiča, motovilec, tudi rukolo in špinačo, kitajsko listnato zelenjavo, čebulček in pastinak.
Vse to je seveda mogoče le, če smo grede na novo sezono pripravili že jeseni. V nasprotnem primeru nas, ko sneg skopni in se zemlja odtaja, najprej čaka to. Najprej gredice pognojimo, da bodo imele rastline čez leto dovolj hrane. Če se nam s posevki mudi, uporabimo dobro predelan kompost, saj lahko že kmalu po takšnem gnojenju na vrtiček posejemo katere od zgoraj omenjenih vrtnin. Če uporabimo živalski gnoj, naj bo svež ali v obliki pelet, pa je treba počakati vsaj en mesec, da bo razpadel v rastlinam dostopna hranila. Posebna previdnost je potrebna pri hlevskem gnoju, saj ga vse rastline ne marajo. Čebule, šalotke in česna tako raje ne sadimo v zemljo, pognojeno s hlevskim gnojem, prav tako ga ne potrebujejo različne sorte fižola in graha, tudi leča, soja in čičerika ne.