To je najbolj aromatični goban (FOTO)

Že več let v tem času na svojem skritem prostoru najdem poletnega gobana (Boletus reticulatus). Goba je mikorizna, živi v sožitju z drevesi, ki jim pomaga pridobivati vlago in mineralne snovi, koreninski sistem gliv pa daje gobam bogate hranilne snovi, izdelke fotosinteze, česar glive niso sposobne. Niso ne rastline ne živali, spadajo v svoje lastno kraljestvo, imenovano fungi – glive.

Bet je debel in pokrit z belkasto mrežico.

Tega lepega gobana je prvi opisal francoski mikolog Jean Jacques Paulet leta 1793 in ga imenoval Boletus aestivalis. Trenutno sprejeto ime je iz leta 1774, ko ga je uradno opisal Jacob Christian Schaeffer in ga poimenoval B. reticulatus. Še pred kratkim smo v naši terminologiji to gobo imenovali po prvotnem avtorju, zdaj pa je uradno ime reticulatus.

Splošno ime Boletus izvira iz grškega bolosa, kar pomeni grudica gline, specifični epitet reticulatus pa je sklicevanje na močno mrežasti vzorec na betu. Njegovo prejšnje specifično ime je bilo aestivalis, kar pomeni poletje. Ključna značilnost, ki pomaga razlikovati poletnega od jesenskega gobana, je bel pas pod klobukom gobe, poleg tega se prvotno rjavkasta površina klobuka s starostjo pogosto naguba in poči ter nastane bel ali rjavkast mrežasti vzorec (reticulum).

Klobuk je rjavkast.

Klobuk ima premer od 5 do 20 cm, najprej je polkrožen in s spodvihanim robom, nato se zravna in izboči. Površina je suha, žametasta, svetlo rjave do rumenkaste barve, najprej ravna, v starosti in v suhem vremenu pa kmalu razpoka. Trosovnica je iz navpičnih cevk, luknjice so drobne, najprej bele, nato rumene, v starosti postanejo večje in olivno zelene. Bet je do 15 cm visok, najprej trebušast, nato postane razpotegnjen in valjast. Včasih je celo malo ukrivljen.

Pod klobukom je belkast, spodaj pa svetlo rjav in pokrit z belo ali rahlo rjavkasto veliko mrežico. Goba raste posamično ali v skupini pod listavci, najraje pod hrasti, od ranega poletja do pozne jeseni. Je precej pogosta.

Poletni goban ima, po mnenju večine gobarjev, najboljšo aromo od vseh in je zato zelo cenjen v kulinariki. Lahko ga pripravljamo na vse mogoče načine, pečemo, kuhamo, dodajamo mesu, cenjen je tudi v vegetarijanski kuhinji. Gobo lahko tudi sušimo in zamrznemo.

Podoben mu je jesenski ali kateri koli, ki ima v starosti zeleno trosovnico. Nemalokrat ga gobarji zamenjajo z neužitnim žolčastim grenivcem (Tylopilus felleus), ki ima mlad še belo trosovnico, pozneje postane rožnata. Če nabirate gobane, poglejte trosovnico, ki mora biti bela do zelenkasta, nikakor pa ne rožnata. Pa dober tek!